fbpx
Časoris
Ilustracija: Urška Stropnik Šonc
Izziv bi lahko bil tudi, da je treba razvajati starše. Ilustracija: Urška Stropnik Šonc

Zumanje z mulci in nova frizura

Pogrešam šolo. Pogrešam jutranje obraze – tiste, ki so videti, kot da še malo spijo, tiste, ki zaljubljeno pogledujejo in iščejo luštnega frajerja ali frajerko, tiste, ki rahlo razburjeno stopajo po stopnicah s tisočimi podatki v glavi, ker bodo danes vprašani …

Pogrešam nasmejanega informatorja, s katerim sva zjutraj malo poklepetala. In učitelje, ki šibajo sem in tja po hodnikih in se pripravljajo na pouk. Pogrešam svoj ljubi razred, ki je poleti vroč, pozimi pa mrzel. Ampak naš. Z našimi risbami, okraski, plakati in umetnijami, ki smo jih mi ustvarili. Malo, res malo pogrešam celo šolski zvonec, čeprav v resnici ni moj najboljši prijatelj. 

Vem pa tudi, da vsega tega ne pogrešam samo jaz. 

Preden se nam je zgodila tale čudna stvar, zaradi katere naše izdelke v razredu občuduje samo kakšen ptič, ki sede na okno učilnice, je mnogo učencev komaj čakalo na počitnice.

Tudi kakšen učitelj. Ali učiteljica. Tudi kakšna, ki to zdaj piše. Ker med počitnicami lahko malo dlje igraš igrice, se dobivaš s prijatelji ali pa preprosto delaš popolnoma nič. 

Če te iste mulce, ki so zdaj že malo večji mulci (so pa ja že skoraj tri mesece starejši), povprašam po tem komaj čakanju na počitnice, pravijo, da so bili takrat še mladi in niso imeli pojma o stvareh.

Tista učiteljica se strinja z njimi. 

Ker tudi mulci pogrešajo. Pogrešajo drug drugega. In vse tiste luštne stvari, ki jih počnemo v razredu. In vse tiste luštne stvari, ki se jim dogajajo izven razreda. Prve ljubezni, prijateljstvo, nogomet po pouku … 

In zato pred vikendom resno sprašujejo, če se bomo naslednji teden tudi dobivali na spletu. En dan prej komaj čakajo, da jim pošljem link do našega »razreda«. In eno uro pred sestankom čakajo pred računalnikom in pošiljajo sporočila, če »je že?«. Ker, kot rečeno, tudi mulci pogrešajo. 

Naši sestanki niso namenjeni samo ponavljanju, utrjevanju in razlagi snovi. Niti ne samo ocenjevanju in preverjanju. Tudi temu, vendar imajo še pomembnejšo nalogo: da se otroci vidijo, da povedo, kaj se jim dogaja, da se pohecajo, narežijo, da zapojemo tistemu, ki ima ravno rojstni dan, in da se jim malo zaiskrijo očke. 

In ravno zato se na vsakem srečanju igramo igre: 

  • Ugani besedo: Učencu v zasebno klepetalnico pošljem besedo, potem mu izklopim mikrofon. Učenec govori besedo v kamero, ostali ugibajo, za katero besedo gre. 
  • Resnica ali izziv: Učenec izbere, ali bo nekaj povedal po resnici ali se bo raje lotil izziva. 

Predlogi za resnico: Česa se bojiš? Najbolj lumpasta stvar, ki si jo kdaj naredil. Najlepša lastnost, ki jo imaš. Kdaj si nazadnje počistil svojo sobo? Si kdaj goljufal na testu? Katera je tvoja slaba navada? …

Predlogi za izziv: Spremeni se v mačko. Zapleši kokošji ples. Naredi smešno faco. Naredi 5 počepov. Daj nogo za vrat. … 

  • Ugibaj, kdo?: Učenec oponaša drugega učenca (prej se dogovorimo, da se pri igri seveda ne žalimo), drugi ugibajo, za katerega učenca gre. Lahko kot pantomima, lahko govori … 
  • Kdo prej zapre oči: Vsi gledamo v kamero in tekmujemo, kdo dlje zdrži, ne da bi vmes zaprl oči.
  • Kdo se prej zasmeje: Vsi gledamo v kamero in tekmujemo, kdo se bo zadnji zasmejal.
  • Spomini: Učenci odgovarjajo na vprašanja: Kateri dan je bil letos najboljši/najslabši v šoli? Kdo je tvoj najboljši prijatelj in zakaj? Najboljši način učenja, ki smo ga letos izvedli v razredu? S kom si najraje sodeloval v skupini? … 
  • Ugibaj, kaj rišem? Učenci odprejo belo tablo, na katero lahko rišejo. Rišejo risbo, ostali pa ugibamo, kaj rišejo. Tisti, ki ugane, je zmagovalec.

In tako se nam v teh čudnih časih vseeno zgodi veliko lepega. In smešnega. In zabavnega. Nekaj, kar bomo mogoče nekoč tudi malo pogrešali, kdo bi vedel? 

In kaj v tem času počneta moji punci doma? V času, ko mami skače pred računalnikom in dela počepe?

Mažeta se z ličili, barvata si nohte (nohte pobarvata tudi mizi, saj je na njej več laka kot na nohtih), ena se je celo malo postrigla. Še dobro, da ima večji dar za striženje kot njena mami.  

Tršica Nina 

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.

Nina

Nina

Jelen je Tršica Nina, učiteljica, ki je požrla vso pamet na svetu! Zakaj? Ker je že bila nesrečno zaljubljena. Ker se je sekirala zaradi krivega nosu. Ker so ji starši parali živce. Tršica Nina je doživela vse to in še stokrat več! In preživela! In teh trenutkov se zelo rada spominja! Zato vam, dragi mulci, z veseljem pametuje v Časorisu.

Urška

Urška

Stropnik Šonc rada riše za majhne in tudi za malo večje otroke.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Showers
13°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.