Živali pod stresom

Tudi živali se lahko znajdejo v hudi stiski.

Zaradi spreminjanja temperatur in krčenja gozdov jim zmanjkuje primernih zavetij in bivališč, zato so vse bolj v stresu. Podnebne spremembe namreč med drugim spodbujajo tudi tekmovalnost med posameznimi vrstami, kar živalim močno oteži preživetje.

Na udaru so predvsem sesalci v Atlantskem gozdu. To je drugi največji gozd v Južni Ameriki in nudi dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Njegova površina se zaradi človeških posegov vsako leto zmanjšuje. Zaradi izčrpavanja številnim vrstam grozi celo izumrtje.

Raziskovalna skupina, ki je preučevala tamkajšnje glodavce in vrečarje, je zato želela preveriti, kako različne živali ob čedalje bolj neugodnih razmerah doživljajo stres.

Primerjali so stresne hormone tistih, ki živijo v bolj oškodovanih predelih gozda, in tistih, ki se zadržujejo v neokrnjenih predelih. Več tednov so analizirali njihovo dlako, saj se tam odlagajo stresni hormoni.

Ugotovili so, da je raven stresnih hormonov veliko višja pri živalih, ki živijo v predelih, na katere deforestacija bolj vpliva. Živali iz manj izpostavljenih okolij pa so kazale precej manjšo raven stresa.

Stres sam po sebi za živali ni škodljiv. Lahko jim denimo omogoči hiter pobeg, saj se tako sprostijo dodatne zaloge energije. Toda dolgotrajni stres, pod kakršnim so ogrožene živali s poškodovanih območij, lahko pripelje do bolezni.

»Če imamo na kupu veliko živali pod dolgotrajnim stresom, se lahko pri njih razvijejo novi virusi in druge bolezni. S teh živali bi se ti potem lahko prenesli naprej in prešli tudi na ljudi,« opozarja eden izmed raziskovalcev pri študiji David Kabelik.

Slovarček

Deforestacija je izkoreninjanje gozda, denimo zaradi industrijskih potreb ali razširjanja kmetijskih površin.

Za razmislek

1. Kdaj ti občutiš stres?
2. Kako se soočaš s stresom?
3. Zakaj je ohranjanje vrst pomembno?