Časoris
Marmosa je eden izmed sesalcev v Atlantskem gozdu. Vir: icelight/Flickr/CC BY 2.0
Marmosa je eden izmed sesalcev v Atlantskem gozdu. Vir: icelight/Flickr/CC BY 2.0

Živali pod stresom

Tudi živali se lahko znajdejo v hudi stiski.

Zaradi spreminjanja temperatur in krčenja gozdov jim zmanjkuje primernih zavetij in bivališč, zato so vse bolj v stresu. Podnebne spremembe namreč med drugim spodbujajo tudi tekmovalnost med posameznimi vrstami, kar živalim močno oteži preživetje.

Neokrnjeni predeli Atlantskega gozda izgledajo kot pravi raj na Zemlji. Vir: Pixy.org
Neokrnjeni predeli Atlantskega gozda so videti kot pravi raj na Zemlji. Vir: Pixy.org

Na udaru so predvsem sesalci v Atlantskem gozdu. To je drugi največji gozd v Južni Ameriki in nudi dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Njegova površina se zaradi človeških posegov vsako leto zmanjšuje. Zaradi izčrpavanja številnim vrstam grozi celo izumrtje.

Zlati levič živi v Atlantskem gozdu in je ogrožena vrsta. Vir: Becker1999/Wikimedia Commons/CC BY 2.0
Zlati levič živi v Atlantskem gozdu in je ogrožena vrsta. Foto: Becker1999/Wikimedia Commons/CC BY 2.0

Raziskovalna skupina, ki je preučevala tamkajšnje glodavce in vrečarje, je zato želela preveriti, kako različne živali ob čedalje bolj neugodnih razmerah doživljajo stres.

Primerjali so stresne hormone tistih, ki živijo v bolj oškodovanih predelih gozda, in tistih, ki se zadržujejo v neokrnjenih predelih. Več tednov so analizirali njihovo dlako, saj se tam odlagajo stresni hormoni.

Ugotovili so, da je raven stresnih hormonov veliko višja pri živalih, ki živijo v predelih, na katere deforestacija bolj vpliva. Živali iz manj izpostavljenih okolij pa so kazale precej manjšo raven stresa.

Stres sam po sebi za živali ni škodljiv. Lahko jim denimo omogoči hiter pobeg, saj se tako sprostijo dodatne zaloge energije. Toda dolgotrajni stres, pod kakršnim so ogrožene živali s poškodovanih območij, lahko pripelje do bolezni.

»Če imamo na kupu veliko živali pod dolgotrajnim stresom, se lahko pri njih razvijejo novi virusi in druge bolezni. S teh živali bi se ti potem lahko prenesli naprej in prešli tudi na ljudi,« opozarja eden izmed raziskovalcev pri študiji David Kabelik.

Slovarček

Deforestacija je izkoreninjanje gozda, denimo zaradi industrijskih potreb ali razširjanja kmetijskih površin.

Za razmislek

  1. Kdaj ti občutiš stres?
  2. Kako se soočaš s stresom?
  3. Zakaj je ohranjanje vrst pomembno?

Dora

Adamič je diplomirana biotehnologinja, ki rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Clear
0°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa

Hej, te zanima, kaj se dogaja okoli tebe?

Naroči se na Časoris in vsak dan izveš vse, kar moraš vedeti, da izpadeš kul pred frendi. S prijavo sprejemaš splošne pogoje in politiko zasebnosti.