Kako vemo, kje smo? Kako najdemo pot iz enega kraja v drugega? Kako si zapomnimo pot, da takoj najdemo pravo smer, ko naslednjič hodimo po isti poti?
To so vprašanja, ki že več stoletij begajo filozofe, znanstvenike in tudi čisto navadne ljudi.
S pomočjo zapletenih poskusov je skupina raziskovalcev pred nekaj leti v možganih odkrila prav posebne živčne celice.
Zaradi njih imamo zemljevid shranjen kar v svojih možganih. Ker nam omogočajo, da se orientiramo, jih imenujemo tudi notranji GPS.
Možganski GPS je podoben navigacijskemu sistemu, ki ga imamo v avtu. S tem si pomagamo, da najdemo najkrajšo pot do izbranega kraja.
A ko obiščemo nov kraj, si ne zapomnimo samo ulic, ampak nam v spominu ostanejo tudi drugi podatki o tem kraju.
Do zdaj so znanstveniki domnevali, da pri nastanku tega spomina sodelujejo druge živčne celice kot pri nastanku našega notranjega zemljevida.
Ameriški raziskovalci pa so nedavno ugotovili, da pri nastanku novega spomina oziroma učenju sodelujejo te iste živčne celice.
Ugotovitev je zelo pomembna tudi za preučevanje Alzheimerjeve bolezni.
Za to boleznijo zbolijo starejši ljudje, ki postanejo pozabljivi, pogosto se izgubijo in ne morejo več sami skrbeti zase. Ko zdravniki s posebno metodo pregledajo njihove možgane, vidijo spremembe prav v teh živčnih celicah. Raziskovalci upajo, da bomo zaradi tega novega spoznanja Alzheimerjevo bolezen prej odkrili in jo bolje zdravili.
Slovarček
GPS je navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege kjerkoli na Zemlji. V napravo GPS vtipkamo ime ulice in že nas vodi po pravi poti do cilja.
Za razmislek
- Si že uporabljal navigacijsko napravo?
- Si se že udeležila orientacijskega teka?
- Kaj je prva stvar, ki se je spomniš?