Zaščitimo opraševalce v letu zdravja rastlin

Najbrž opažaš, da v gozdovih cveti teloh in se narava počasi prebuja v pomlad?

Z njo se prebujajo tudi različni opraševalci, ki jih rastline z vonjem in barvo vabijo na svoje cvetove.

Prav v tem času je mednarodna skupina raziskovalcev objavila obsežno raziskavo o stanju opraševalcev po Evropi in pozvala politike k njihovi zaščiti.

Na kmetijskih površinah po Evropi so preverili, kako dobro je poskrbljeno za žuželčje opraševalce. Osredotočili so se na divje opraševalce, in sicer na čmrlje, muhe trepetavke in čebele samotarke.

Dr. Danilo Bevk soavtor raziskave z Nacionalnega inštituta za biologijo pravi, da v Sloveniji živi več kot 500 vrst čebel. Medonosna oziroma kranjska čebela je le ena izmed njih, ostale so divje vrste.

»Divji opraševalci so še bolj ogroženi kot medonosna čebela. Ker prosto živijo, jim je težje pomagati. Kar nekaj vrst je pri nas že izumrlo.«

Poleg čebel rastline oprašujejo tudi druge žuželke: metulji, muhe, ose in nekateri hrošči.

»Opraševalce ogrožajo pomanjkanje hrane in mest za gnezdenje, nepravilna uporaba pesticidov in bolezni. Hrane primanjkuje, ker so travniki, pa tudi vrtovi, bolj gnojeni, bolj zgodaj in pogosto košeni. Ne zacvetijo, zato so za opraševalce zelene puščave.«

Za spolno razmnoževanje rastlin so opraševalci zelo pomembni. Cvetni prah prenesejo z ene rastline na drugo in tako omogočijo razvoj semena, ki se naslednjo sezono razvije v novo rastlino.

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin.

Za zdravje rastlin je pomembno podpreti tudi odnose, ki jih imajo rastline z opraševalci. Le tako lahko zaščitimo oboje.

Slovarček

Pesticidi so kemijske snovi. Z njimi poskušajo kmetje svoje pridelke zaščititi pred škodljivimi žuželkami.

Za razmislek

1. Poznaš še kakšne opraševalce, ki niso žuželke?
2. Kako žuželke preživijo zimo?
3. Zakaj so pesticidi škodljivi?