DoraNajvišjo goro na svetu, Mount Everest, vsako leto obišče na tisoče strastnih plezalcev in pohodnikov.
Visok je 8848 metrov. Med pohodniki ne velja za zahteven vzpon, a se obiskovalci vseeno soočajo s težavami.
Na takšni višini je namreč izredno hladno in vetrovno. Obstaja nevarnost plazov, predvsem pa je manj kisika v ozračju, kar lahko povzroči višinsko bolezen.
Najučinkovitejša metoda, da se ji izognemo, je počasno vzpenjanje, ki traja več dni, celo več tednov, obiskovalci pa spijo v šotorih na različnih postojankah.
Zadnja postojanka pred vzponom na vrh je Južno sedlo na skoraj 8000 metrih.
Raziskovalno skupino z Univerze v Koloradu je zanimalo, kako ljudje v takšnem neprijaznem okolju vplivajo na naravo.
Analizirali so različne vzorce sedimentov na Južnem sedlu.
Uporabili so napredne tehnike določanja genskega zaporedja, s katerimi so našli veliko vrst mikrobov, ki so povezani z ljudmi.
Med njimi je bila bakterija Streptococcus, ki je pogosta povzročiteljica bakterijske angine pri otrocih.
Mikrobi, ki okužujejo ljudi, so navadno prilagojeni na vlažno in toplo okolje pri približno 37 stopinjah Celzija.
Raziskovalce je presenetilo, da so zmožni preživeti tako nizke temperature, ki se spustijo tudi do -50 stopinj Celzija.
Mikrobi lahko v ekstremnih okoljih preidejo v dormantno ali speče stanje. To pomeni, da se njihovi procesi razmnoževanja in prehranjevanja upočasnijo.
Nekateri lahko tvorijo spore, to so posebne oblike zelo odpornih bakterijskih celic.
V spečem stanju lahko ostanejo leta, celo desetletja, dokler se okolje ne omehča in lahko zopet začnejo z razmnoževanjem.
Prav zato, ker so mikrobi v spečih oblikah, raziskovalci sklepajo, da na naravo Mount Everesta najverjetneje ne bodo močno vplivali.
Za razmislek
- Poznaš še kakšno bakterijo, ki je pogosta v človeškem telesu?
- Del katerega gorovja je Mount Everest?
- V kateri državi leži?
Larisa
