DoraZ novim koronavirusom so se razmahnile tudi zarotniške misli.
Zarotniško razmišljanje ni nekaj novega, obstajalo je že pred epidemijo.
Nekateri tako verjamejo, da je Zemlja ravna ali da se pristanek na Luni nikoli ni zgodil.
V zadnjem času se zdi, da je teh teorij še več.
David Hundsness, psiholog z univerze v Kaliforniji, je v seriji treh videov na TikToku pojasnil, zakaj se ljudje sploh odločijo verjeti vanje.
Prvi razlog je našel v pomanjkanju informacij. Teorije zarote zapolnijo luknjo v nepoznavanju okoliščin. Poleg tega izredne razmere, denimo zaradi epidemije, v ljudeh sprožajo nelagodje, iz katerega želijo pobegniti.
@pet.earthling How to convince conspiracy theorists. 🤦♂️😡 #psychology #covid19 #vaccine #biglie #debunk ♬ original sound – David Hundsness
»Velikokrat nimamo nadzora nad dogajanjem, naše življenje je nepredvidljivo in sami ne moremo veliko narediti. Pred tem zavedanjem želimo pobegniti, in če nam odgovor ponudijo teorije zarote, se jih hitro oprimemo,« je za Primorske novice pojasnil dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
Zarotniško razmišljanje pritegne tudi zaradi ljudi, ki jim zaupamo. Če naš vzornik verjame v določeno stvar, ji bomo najverjetneje verjeli tudi mi.
Najpomembnejši razlog za nasedanje teorijam zarot pa je ego, pravi Hundsness. Teoretiki zarote namreč verjamejo, da so del posebne skupine ljudi, ki vedo resnico, ki je ostali ne.
Počutijo se posebne, pametnejše, ostale pa imajo za ovce, ki verjamejo vsemu, kar slišijo.
»Za teoretika zarote znanstveniki po navadi nimajo odgovora. Znanost namreč predpostavlja, da zaupamo znanstvenim dokazom, ki za teoretike zarote običajno ne zadoščajo,« dodaja Tomaž Grušovnik.
Za razmislek
- Poznaš še kakšne teorije zarote?
- Kako bi se lotila pogovora s prijateljem, ki verjame teorijam zarote?
- Znaš ločiti resnico od laži?
Sandra
