UršaPredstavljajte si, da bi celo zimo prespali.
Mišice bi izgubile svojo moč, na koži bi se pojavile odrgnine in verjetno bi bili sestradani. No, grizliji s tem nimajo težav.
Grizli je podvrsta rjavega medveda, ki živi v Severni Ameriki. V nedavno objavljeni raziskavi so znanstveniki razkrili, kaj grizlijem pomaga, da ohranijo mišice tudi po prespani zimi.
V času zimskega spanja oziroma hibernacije medvedi izgubijo skoraj tretjino telesne mase.
Zaradi upočasnjenega dihanja in srčnega utripa se upočasnita tudi prebava in nastajanje urina. Med zimskim spanjem medvedi kar nekaj mesecev ne izločajo urina in blata, zato pa se v njihovem telesu kopiči dušik.
Dušik je ključna sestavina aminokislin, iz katerih so zgrajeni proteini, iz njih pa so sestavljene mišice.
Znanstveniki so ugotovili, da medvedi med zimskim spanjem dušika ne izločijo iz telesa z urinom, pač pa se ta vgradi nazaj v mišice in tako prepreči njihovo razgradnjo.
Izguba mišične mase je problematična pri ljudeh, ki zaradi bolezni dolgo časa ležijo.
Tudi pri astronavtih, ki mišic v breztežnostnem prostoru v vesolju ne morejo uporabljati, se te postopoma začnejo razgrajevati.
S poznavanjem mehanizma ohranjanja mišične mase bi lahko olajšali tako življenje v vesolju kot tudi na Zemlji.
Slovar
Proteini oziroma beljakovine so sestavljeni iz aminokislin in imajo v telesu zelo različne vloge, med drugim so pomembni tudi pri izgradnji mišic.
Aminokisline so molekule iz dušika, vodika, kisika in ogljika, ki predstavljajo osnovno gradbeno enoto proteinov.
Dušik je kemijski element, ki se nahaja v ozračju in je pomemben gradnik v vseh živih bitjih. Iz telesa ga izločamo s sečnino oziroma urinom.
Za razmislek
- Koliko časa lahko ti najdlje spiš?
- Poznaš še kakšne živali, ki pozimi hibernirajo?
- Zakaj je za medvede bolje, če zimo prespijo?
Dora
