Pozimi moramo voziti še posebej previdno. Gume se na ledu in snegu slabše oprimejo cestišča, zato je marsikdaj težko obdržati nadzor nad vozilom in hitreje pride do nesreče.
Zato so raziskovalci usmerili svojo pozornost na živali, katerih stopala so najbolj prilagojena hoji po ledu – severne medvede.
Čudilo jih je, kako lahko tako brezbrižno tečejo po ledu, ne da bi jim spodrsnilo.
Združili so se raziskovalci s področij materialov in biologije in začeli preučevati skrivnost medvedje šape.

Dobili so vzorce in replike šap različnih medvedjih vrst. Uporabili so zgolj vzorce poginulih živali.
Analizirali so šape sončnega medveda, ki živi v tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije; ameriškega črnega medveda, ki izvira iz Severne Amerike; rjavega medveda, ki ga najdemo tudi v Sloveniji, ter severnega medveda, ki živi ob Arktičnem oceanu.
Pod mikroskopom so si ogledali njihove šape. Opazili so, da imajo vsi, razen sončnega medveda, na njih papile.
Papile dajo živalskim tacam in šapam značilno hrapavo površino.
Papile so majhne dlačice, ki jih imamo ljudje na jeziku, na tačkah pa jih imajo tudi psi in mačke.

Severni medvedi imajo izmed vseh medvedov na svojih šapah najdaljše papile.
Daljše papile povečajo površino oprijema med tlemi in šapo. To izboljša njihov oprijem, kar je ključnega pomena na spolzkih površinah, kot je led.
Na oprijem vplivajo tudi druge lastnosti šap, denimo kemijske značilnosti šapjih blazinic ter kremplji in poraščenost z dlako.
Raziskovalci za reševanje človeških problemov pogosto iščejo navdih v naravi.
Evolucija je namreč skozi čas razvozlala že marsikateri problem.
Vedo, ki se ukvarja s tem, imenujemo bionika.
Za razmislek
- Se spomniš kakšnega človeškega izuma, ki izhaja iz narave?
- Kje vse najdemo rjavega medveda?
- Si morda predstavljaš, čemu služijo papile na naših jezikih?
