KatjaČe nas zvečer, ko ležimo v postelji, zebe, težko zaspimo. Naše telo se poskuša segreti, zato nam srce hitreje bije, tudi dihamo hitreje in presnova se pospeši. Tako postanemo le še bolj budni.
Tudi živali težko zdrsnejo v zimski spanec, če jih zebe.
A po drugi strani vemo, da nekatere več tednov ali celo več mesecev prespijo pri zelo nizkih temperaturah. Zakaj ti prezimovalci, na primer veverica na fotografiji, ne občutijo mraza?
Ameriški raziskovalci poročajo, da imajo te živali v svojem telesu nekoliko spremenjeno beljakovino, ki jo imenujemo TRPM8.
Ta beljakovina zaznava nizke temperature in možganom prenese občutek mraza. Zaradi nje nas zebe v prste, kadar brez rokavic naredimo snežno kepo. In kadar žvečimo žvečilni gumi z mentolom, povzroči, da v ustih občutimo mraz.
Pri živalih, ki spijo zimsko spanje, je ta beljakovina nekoliko spremenjena, zato možganom ne sporoči, da je zunaj mrzlo. Živali ne zebe in brez težav zaspijo.
Nekatere spojine v krvi živali, ki spijo zimsko spanje, so uporabne tudi za ljudi. Raziskovalci so ugotovili, da lahko z njihovo pomočjo za več ur podaljšajo življenje telesnim organom, kadar jih vzamejo iz telesa. To je zelo pomembno pri tistih organih, ki jih želijo presaditi drugemu človeku in mu tako rešiti življenje.
Slovarček
Prezimovalec je žival, ki prebije, preživi zimo v drugem kraju ali v otrplem stanju.
Beljakovina je organska spojina, ki jo sestavljajo velike molekule, zgrajene iz aminokislin; beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic.
Presnova je proces, pri katerem nastajajo in se razgrajujejo snovi v našem telesu.
Pri presaditvi telesne organe, kot so ledvice, jetra ali srce, prenesemo v drugo osebo.
Za razmislek
- Naštej nekaj živali, ki zaspijo v zimsko spanje.
- Zakaj pravimo, da medvedi ne spijo pravega zimskega spanja?
- Ali poznaš kakšno žival, ki preživi poletje v globokem spancu?
Dora
