Za najboljši kakav smo potrebovali 3600 let

Kakav, hrana bogov.

Tako je švedski botanik Carl von Linné poimenoval drevo kakavovec, na katerem raste glavna sestavina najbolj slastnega izdelka na svetu – čokolade.

Vsako leto proizvedemo 4,5 milijona ton kakava. To je skoraj trikrat toliko, kot tehtajo vsi sloni na svetu skupaj.

Toda kdaj smo se ljudje sploh navdušili nad pitjem kakava?

Raziskovalci so nedavno ugotovili, da so kakavov napitek že pred 5300 leti pili v skupnosti, ki je živela ob rekah Mayo in Chinchipe v amazonskem pragozdu na ozemlju današnje južnoameriške države Ekvador. V starodavnih posodah, ki so jih uporabljali vsak dan in tudi pri pogrebih, so namreč našli najstarejše sledi kakava.

To odkritje je pokazalo, da so ljudje kakav uživali kar 1500 let prej, kot so doslej domnevali.

Oranžne sadeže so tedaj obirali z dreves, ki so divje rasla v gozdu.

Kakavovce so šele mnogo kasneje udomačili Olmeki, ki so živeli tri tisoč kilometrov stran – v Mehiki.

Olmeki so izbirali in sadili le drevesa z želenimi lastnostmi, kot sta na primer dober okus semen in odpornost proti boleznim.

In kaj to pomeni?

Udomačitev danes bolje razumemo zaradi novih genomskih tehnologij, s katerimi lahko preučimo evolucijsko zgodovino živih bitij.

Znanstveniki so preiskali genome 200 kakavovcev in ugotovili, kako je potekala udomačitev tega drevesa. Spoznali pa so tudi, da so drevesa z najbolj okusnim kakavom tudi najmanj obrodila.

Sedaj jih želijo križati s sorto, ki obilno obrodi, a ima slabšo kakovost semen.

Upajo, da bodo tako lahko pridelali kakavovec z najboljšimi lastnostmi obeh sort.

Slovarček

Olmeki so bili starodavna civilizacija, ki so med letoma 1500 in 400 pred našim štetjem živeli v Mehiki.

Za razmislek

1. Za kaj še so v davnih časih uporabljali kakavova zrna?
2. Naštej nekaj izdelkov iz kakava.
3. Kako lahko znanstveniki iz genoma ugotovijo evolucijsko zgodovino živega bitja?