Ali veš, da vohamo tudi z jezikom?
Do zdaj je veljalo, da imajo celice za okus samo okušalne receptorje in celice za voh le receptorje za vonjave.
Zdaj pa so ameriški znanstveniki na celicah jezika našli tudi receptorje za vonj.
Zaznava okusa in vonja temelji na kemični reakciji, ki jo sproži molekula, ko se dotakne celice z receptorjem.
Receptor je kot gumb na površini celice. Ko molekula pritisne nanj, pride do kemične reakcije, nekakšnega telefonskega klica v možgane, ki potem zaznajo okus ali vonj.
Z jezikom lahko zaznamo pet osnovnih okusov: slano, sladko, kislo, grenko in umami.
Prve štiri dobro poznamo, umami pa je slasten okus, ki ga občutimo, ko zaužijemo recimo maslo.
Zaznava okusa je povezana tudi z vonjem, saj se med žvečenjem del molekul razširi tudi v nos. Če imamo zamašen nos, slabše okušamo.
Nos ima zelo pomembno nalogo, saj nas opozori, če hrana ni več užitna ali je celo pokvarjena in zato škodljiva ali celo strupena.
Celice za zaznavanje okusa so našli še v drugih delih telesa. Imamo jih recimo v dihalih, prebavilih, trebušni slinavki, jetrih, mehurju in celo na testisih.
Slovarček
Receptor sprejema in prenaša dražljaje.
Celica je osnovna gradbena enota vsakega živega organizma. V telesu je veliko različnih celic in vsaka ima svojo točno določeno nalogo.
Umami je okus, ki ga začutimo, če jemo meso, sir ali drugo hrano, bogato z beljakovinami. Beseda izhaja iz japonščine in pomeni »slastni okus«.
Molekula je najmanjši najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti. Sestavljena je iz atomov.
Za razmislek
- Katero žival poznaš, ki vonjave zaznava s pomočjo jezika?
- Kako druga čutila vplivajo na užitek ob hrani?
- Zakaj so celice za zaznavanje okusa še v drugih organih?