So virusi živi ali niso živi?
Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Virus se ne prehranjuje, ne diha in se ne premika sam.
Velika večina virusov za nas ni nevarna.
»V človeku živi približno od 12 do 20 različnih vrst virusov. Z večino teh se čisto dobro razumemo,« je za RTV Slovenija povedal virolog Vincent Racaniello.
Virusi so zelo majhni. Njihova zgradba je preprosta: sestavlja jih zaporedje genov, ki so obdani z maščobnim ovojem. Namesto okončin imajo na ovoju proteine, s katerimi se pritrdijo na celice.

Sami po sebi virusi niso škodljivi. Večino časa naključno tavajo po prostoru in upajo, da se bodo zaleteli v kakšno celico.
V primeru, da virus najde pravo celico, se nanjo pritrdi in sprosti svoje gene. Celica jih začne prepisovati in nastanejo novi virusi.
Zaradi njihove preproste zgradbe jih lahko, dokler ne vstopijo v telo, zelo enostavno uničimo. Kako? Z milom!
V milu so prisotne molekule, ki razbijejo maščobni ovoj virusa. Učinkujejo hitro. Že če si roke natančno umivamo vsaj dvajset sekund, uničimo viruse, ki so se morda prilepili na naše prste.
Virusi, ki so podobni novemu koronavirusu, so odgovorni za večino viroz in prehladov, zaradi katerih ne gremo v šolo ali službo.
Kaj se zgodi, če virus vzame svojo službo preveč resno? To izveš v pravljici Primoža Suhodolčana.

Čas, ki ga zdaj preživljamo doma, je dobra novica za okolje.
Satelit nad Kitajsko je že zabeležil vidno zmanjšanje onesnaženja v času, ko so ljudje zaradi virusa ostali doma.
Slovarček
Virolog je raziskovalec, ki preučuje viruse.
Za razmislek
- Si že prebolela kakšno okužbo z virusom?
- Kaj lahko uporabiš namesto mila?
- Poznaš še kakšen zanimiv eksperiment, ki pokaže, kako delujejo stvari v vsakdanjem življenju?