SonjaČloveška ribica, ki je izlezla jajčeca v Postojnski jami, je spodbudila zanimanje za kraški svet in njegove pojave tudi po svetu, ne le v Sloveniji.
A Postojnska jama ni edina kraška jama na Slovenskem.
Med bolj znanimi so še Škocjanske jame, pa Križna jama in Vilenica. Na Primorskem oziroma Notranjskem so značilno kraško pokrajino, ki jo ustvarja delovanje vode v apnenčastih kamninah, prvič znanstveno prepoznali in opisovali v 19. stoletju.
Vendar je kras v Sloveniji mnogo bolj razširjen. Na skoraj polovici njenega površja je kameninska osnova apnenec. Na njem se razvijajo kraški pojavi – vrtače, kraška polja, brezna in tudi jame, bogato okrašene s kapniki.
Obsežna kraška območja so v Alpah, na Štajereskem in na Dolenjskem.
Za najlepšo jamo na Dolenjskem krasu velja Županova jama, ki se nahaja v bližini Grosupljega. Njeno najbolj znano kapniško tvorbo so poimenovali po prestolu kralja Matjaža.
Obiskovalci se lahko sprehodijo čisto blizu kapnikov in začutijo mogočnost narave.
»V sedmih dvoranah, ki so dostopne obiskovalcem, najdemo vse najzanimivejše oblike kapnikov in drugih podzemeljskih kraških pojavov. Tudi zato jamo primerjajo z učilnico kraških pojavov v naravi,« pojasnjuje Damjan Viršek, predsednik Županove jame, turističnega in okoljskega društva Grosuplje.
Izlet v kraško podzemlje je primerna izbira tudi v deževnem vremenu. V notranjosti je temperatura stalna, in sicer 9,5 °C, zato vodniki priporočajo primerna oblačila in pohodno obutev. Med zimskimi počitnicami obiskovalcem ponujajo tudi vodene oglede vsak dan ob 15.00, le najaviti se je treba.
Županova jama letos praznuje 90 let. Maja 1926 jo je odkril Josip Perme, župan takratne občine Št. Jurij pri Grosupljem, od tod tudi njeno ime.
Slovarček
Kras je kamnit, pust svet.
Za razmislek
- Kaj je stalagmit?
- Kaj je stalaktit?
- Poznaš še kakšen kraški pojav?
Dora
Romana
