Časoris
V Sloveniji živi pet vrst kresnic. Svetijo v paritvenem času, ki je pri slovenskih kresnicah zgodnje poletje. Vir: Pixabay
V Sloveniji živi pet vrst kresnic. Svetijo v paritvenem času, ki je pri slovenskih kresnicah zgodnje poletje. Vir: Pixabay

V poletnih nočeh se okrog nas svetijo kresničke

Spet so nas obiskale svetleče žuželke – kresnice oziroma kresničke!

To so majhni hrošči, ki se svetijo v spodnjem trebušnem predelu. Svetijo se zaradi pojava, ki mu pravimo bioluminiscenca.

Svetlobne signale uporabljajo za parjenje. Samci s svetlikanjem privabljajo samice. Vsaka vrsta kresnic ima svoje vzorce utripanja.

Pri nekaterih se svetijo samice.

Kresnicam se navadno sveti spodnji trebušni predel. Vir: Profimedia
Vir: Profimedia

Najdemo jih v zmernem in tropskem podnebju. Živijo v močvirnatih in gozdnatih območjih, kjer imajo ličinke obilo hrane.

Vendar se jim zaradi človeškega vpliva ne piše dobro.

Raziskovalci so nedavno opazili, da se v Severni Ameriki manjša število mnogih vrst in da so nekatere na robu izumrtja.

Njihova največja grožnja je izguba bivalnega prostora. Znanstveniki zato priporočajo, da jim damo prostor na svojih vrtovih.

Na robu vrta lahko pustimo majhne kose lesa in staro listje, ki je popolno okolje za ličinke kresnic.

Svetlobne signale uporabljajo za parjenje. Vir: Profimedia
Vir: Profimedia

Pomaga tudi, če posadimo avtohtono grmovje ali drevesa in pustimo, da pod njimi zraste trava. Tako bomo ohranili vlažno okolje, ki ga imajo rade.

Drugi problem, s katerim se soočajo, je svetlobna onesnaženost.

Svetloba je pri kresnicah ključna za razmnoževanje.

Če je okolje preveč svetlo, samci in samice težje vidijo svetlobne signale za razmnoževanje. Pomagamo jim lahko s tem, da ponoči ugašamo luči.

Kresna noč. Foto: By Trzypiece/Wikimedia Commons/CC BY-SA 3.0
Foto: By Trzypiece/Wikimedia Commons/CC BY-SA 3.0

Začetek poletja poleg kresnic zaznamuje še kresna noč. To je eden najpomembnejših ljudskih praznikov, ki ga v noči s 23. na 24. junij praznujemo s kurjenjem kresov.

Z njim so povezane nekatere legende. Ena pravi, da se v tej noči lahko pogovarjamo z živalmi – če si v žep damo praprotno seme, druga pa, da lahko postanemo nevidni.

Podobno tradicijo imajo tudi drugod, denimo v Kataloniji. Tam z ognjemeti slavijo praznik sv. Janeza oziroma prihod poletja.

Za razmislek

  1. Si že videla kresničke?
  2. Poznaš še kakšno žival, ki lahko oddaja svetlobo?
  3. Kaj je svetlobna onesnaženost?
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Dora

Adamič je diplomirana biotehnologinja, ki rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.