V petek bo noč rdeče Lune in rdečega Marsa

Ljudje so se nekoč bali luninega mrka, ker niso vedeli, kako je nastal. V njem niso videli prav nič dobrega.

Inki so denimo verjeli, da je Luno pojedel jaguar. Bilo jih je strah, da bo treščil na Zemljo in pojedel še njih. S sulicami so mahali proti nebu in povzročali velik hrup, da bi ga pregnali.

Danes ta nebesni pojav znamo pojasniti, zato ne zbuja več strahu. Prav nasprotno. Nad njim so navdušeni tako astronomi kot tudi navadni opazovalci.

V petek bodo znova imeli priložnost, da bodo opazovali lunin mrk. Ta bo tokrat prav poseben.

Luna bo mrknila kar za eno uro in 43 minut. Od trenutka, ko se jo bo dotaknila Zemljina senca, do trenutka, ko se bo znova pokazala v polnem sijaju, pa bodo minile skoraj štiri ure.

V tej noči bodo poravnani tudi Sonce, Zemlja in Mars. Rdeči planet bo skoraj na istem mestu na nebu kot Luna. Ker bo izjemno blizu, bo videti večji in svetlejši kot običajno.

Lunin mrk je nebesni pojav, ki ga z lahkoto opazujemo. Za to ne potrebujemo teleskopa ali kakšne druge posebne opreme.

V petek zvečer zato pojdi ven, poglej v nebo in uživaj. Srečni opazovalci neba v Evropi bomo za ogled najdaljšega mrka v tem stoletju dobili sedež v prvi vrsti.

Slovarček

Inki so bili pripadniki indijanskega plemena, ki je živelo od 13. do 16. stoletja v Južni Ameriki.

Astronom je znanstvenik, ki se ukvarja z opazovanjem nebesnih teles in razlago pojavov v vesolju.

Mrk se zgodi, ko je Zemlja med Luno in Soncem, zato Luno prekrije senca. Tudi med popolnim mrkom Luna ne potemni povsem, ampak se obarva rdeče.

Za razmislek 

1. Si že kdaj opazoval lunin ali sončni mrk?
2. Kako pa nastane sončni mrk?
3. Ali znaš pojasniti, zakaj je nebo ob sončnem zahodu rdeče?