V ponedeljek je poginil zadnji samec severnega belega nosoroga.
Ostali sta še samo dve samici. To podvrsto nosorogov bodo poskusili rešiti s pomočjo umetne oploditve. Ta zapleteni postopek je naše zadnje upanje, da ne izginejo za vedno.
Do skorajšnjega izumrtja jih je prignal prekomeren lov, predvsem zaradi njihovih rogov. V tradicionalni kitajski medicini jih namreč uporabljajo za zdravljenje mnogih bolezni, čeprav ni nobenega znanstvenega dokaza, da so zdravilni.
Živalske in rastlinske vrste izumirajo tudi zaradi spreminjanja in onesnaževanja okolja in podnebnih sprememb. Vse to povzročamo s kmetijstvom, gradnjo naselij, tovarn in cest ter z izgorevanjem fosilnih goriv za proizvodnjo elektrike.
Z vsako izumrlo vrsto se biološka pestrost našega planeta nepovratno zmanjša. Znanstveniki so izračunali, da zaradi našega ravnanja vsako leto izgubimo kar od 200 do 800 vrst.
Letošnja okoljevarstvena pobuda Ura za Zemljo se zato osredotoča na ohranjanje biološke raznovrstnosti. Svetovni sklad za naravo (WWF) in Svetovna organizacija skavtskega gibanja (WOSM) v skupni akciji opozarjata na slabo stanje rek in pragozdov ter ogromno količino plastičnih odpadkov v oceanih.
Pri nas smo se usmerili v zaščito reke Mure. Na njej namreč želijo zgraditi več hidroelektrarn. Pri društvu Moja Mura opozarjajo, da bodo s tem škodljivim posegom ogrozili mokrišča in preživetje mnogih živalskih vrst.
V simboličnem delu pobude, v katerem lahko sodelujemo prav vsi, bomo jutri ob 20:30 za eno uro ugasnili luči. Tudi z varčevanjem električne energije lahko prispevamo k ohranjanju biološke pestrosti.
Slovarček
Pri umetni oploditvi se žensko spolno celico v laboratoriju oplodi in prenese v maternico, kjer se zarodek normalno razvija.
Mokrišče je poplavljeno območje, na katerem lahko živijo rastlinske in živalske vrste, ki potrebujejo mokro okolje.
Za razmislek
- Kako siromašenje biološke raznovrstnosti vpliva na nas?
- Naštej nekaj načinov, kako jo lahko ohranimo.
- Reki Muri pravimo tudi Amazonka Evrope. Zakaj?