Udomačenost je zapisana v genih

Si že kdaj v naravi našel zapuščeno srnico, zajčka ali kako drugo živalco in si jo želel obdržati?

Starši so ti gotovo povedali, da to ni dobra ideja. Divjih živali namreč ne moremo spremeniti v hišne ljubljenčke.

Pse in mačke lahko crkljamo, konje lahko uporabljamo pri delu in krave in kokoši lahko gojimo, a le zato, ker so jih naši predniki več stoletij načrtno udomačevali in urili.

Ko so divje živali postale domače, so se spremenile: postale so mirnejše, navadile so se na našo bližino, telo se jim je pomanjšalo in dobile so bolj mehko dlako. Te spremembe se dedujejo s staršev na mladičke, ker so se zapisale v njihove gene.

Znanstvenike zato zanimajo geni, ki so omogočili udomačevanje. Ko so primerjali genome domačih in divjih živali, na primer psa in volka ali domače in divje mačke, so ugotovili, da se med seboj pomembno razlikujejo.

Prva žival, ki jo je človek udomačil, je bila pes. To se je zgodilo že proti koncu ledene dobe pred 15 tisoči let. Takrat so jih uporabljali pri lovu in prenašanju ulovljenih živali, po videzu pa se niso veliko razlikovali do volkov.

Pse smo s križanjem močno preoblikovali šele v zadnjih 200 letih. Telesne spremembe so tako velike, da si je kar težko predstavljati, da sta tako različni pasmi psov, kot sta denimo nemški ovčar in čivava, potomki volka.

Divji predniki nekaterih živali pa so že izumrli. Zadnje divje govedo, prednik današnjih krav, je umrlo pred skoraj 400 leti na Poljskem. Tudi divji prednik današnjih konj je že izumrl. Znanstveniki v teh primerih preučijo fosilne ostanke, ki še vedno vsebujejo DNK.

Slovarček

Genom je celotna zbirka genov v organizmu ali celici.

Za razmislek

1. Človek je udomačil tudi mnogo rastlinskih vrst. Naštej jih nekaj.
2. Ali poznaš dve udomačeni vrsti žuželk?
3. Zakaj so naši predniki začeli udomačevati živali in rastline?