MojcaPlanet, na katerem živimo, se vrti okrog Sonca.
Vrti se tudi okoli svoje lastne osi – torej okrog samega sebe. Okrog njega pa se vrti Luna.
Ko kroži okoli Zemlje, se zdi, da se njena oblika spreminja. V resnici pa zaradi različnega položaja Zemlje in Lune gledamo le različno osvetljene dele Lune.
Ko se Luna nahaja med Soncem in Zemljo, vidimo samo njen neosvetljeni del. Zdi se, da Lune sploh ni. Ta pojav imenujemo prazna luna.
Ko se Zemlja nahaja med Soncem in Luno, pa vidimo njen celotni osvetljeni del. Ta pojav imenujemo polna luna.
Luna kroži okrog Zemlje po poti, ki si jo lahko predstavljamo kot nekoliko sploščen krog. Temu rečemo elipsa in zaradi take oblike poti se njena oddaljenost od Zemlje spreminja.
Najdlje od našega planeta je tedaj, ko je oddaljena 405 tisoč kilometrov. Najbližje pa, ko je oddaljena 365.508 kilometrov.
Ko je Luna najbližje in obenem tudi polna, rečemo, da je superluna.
Superluna je videti za 14 odstotkov večja in za 30 odstotkov svetlejša od običajne Lune.
Nekateri verjamejo, da ima superluna tudi super močan vpliv na naravo in ljudi. Toda dokazov za to ni.
A superluna lahko nudi super užitek pri opazovanju vesolja. Že navadni daljnogled, pravijo astronomi, razkrije številne podrobnosti z luninega površja.
Če bo nebo jasno, jo bomo pri nas lahko opazovali to noč.
Gre za priložnost, ki je ne izkusi vsak. Superluna je bila namreč Zemlji nazadnje tako blizu leta 1948. Prihodnjič jo bomo lahko opazovali šele 25. novembra 2034.
Slovarček
Ščip je drugo ime za polno luno.
Mlaj je drugo ime za prazno luno
Za razmislek
- Ali rad opazuješ nebo in pojave na njem?
- Ali verjameš, da luna vpliva na naravo in ljudi?
- Kaj pa superluna?
Dora
