SonjaSrce je organ, ki pogosto nastopa v našem življenju. Govorimo, da nas boli srce, ali pa, da nam bo to kar počilo. Ko smo zaljubljeni, rišemo srčke: po zraku ali na papir.
A enako, če ne še bolj pomemben organ so možgani. O njih manj govorimo, tudi zato ne, ker jih manj poznamo in razumemo.
Prav zato so pred leti povsod po svetu začeli pripravljati teden možganov. V Sloveniji jih bomo danes prvič počastili tudi s posebnim dnevom.
Letošnja tema je vprašanje, kaj je normalno in kaj noro.
»Ker bo teden možganov že trinajsto leto zapored, bi lahko rekli, da je to normalno,« pravijo v društvu Sinapsa. »Toda v statistiki je normalnost enaka povprečju – in v tem smislu ne bi želeli, da je tokratni teden možganov normalen. Tako kot vsak bo tudi ta poseben in edinstven.«
Delavnice o možganih so pripravili tudi za otroke. V ljubljanskem mestem muzeju so se z njimi pogovarjali, kaj je normalno, povprečno, pogosto. Je Peter Prevc nenormalen, ker so njegovi skoki daljši od povprečja?
In kaj moramo vedeti o možganih?
Povprečna teža: 1300 gramov. Konsistenca snovi, ki jih tvori: želatinasta. Struktura: deblo, mali možgani, dve hemisferi, osem režnjev (štirje levi in štirje desni), sto milijard nevronov. Poraba energije: slaba četrtina vse, ki jo porabi človeško telo. Vloga in pomen: neprecenljiva.
Možgani omogočajo zaznavanje sveta, razmišljanje, govorjenje in čustvovanje ter načrtovanje in izvedbo vedenja. Zaradi njih lahko čutimo bolečino, ljubezen in vonj sveže pečenih rogljičkov. Z njimi tuhtamo, rešujemo probleme, sprejemamo odločitve in nadzira svoje telo. So edini organ, ki ga ni mogoče zamenjati.
Za razmislek
- Zakaj moramo znati čuvati in krepiti možgane?
- Zakaj možgani v največji meri določajo človeka?
- Ali so se računalniki že približali možganom?
Urša
Mateja
