Dan, ko bomo izdelali napravo, podobno tisti, s katero Spiderman s svojega zapestja izstreli pajčjo mrežo, morda ni več daleč.
Skupini znanstvenikov, katere del je tudi slovenski biolog Matjaž Kuntner, je namreč uspelo razvozlati genom pajka zlati mrežar. To je pomembno znanje, ker zdaj bolje razumemo, kako pajki naredijo svilo, s katero si spredejo mreže.
Inženirji so prepričani, da je pajčja svila veliko boljša od vseh materialov, ki jih je izdelal človek. Je močnejša od jekla in trpežnejša od kevlarja, obenem pa zelo lahka in prožna. Po vrhu vsega je pajčja svila naravno razgradljiva.
Da bi jo lahko začeli uporabljati pri svojem delu, potrebujejo inženirji ogromne količine pajčje svile.
Ker ne morejo ves dan hoditi naokrog in nabirati pajčjih mrež, morajo svilo pridobiti v laboratoriju. To pa se lahko najbolje naučijo prav od pajkov oziroma iz genov, ki sodelujejo pri izgradnji pajčje svile.
Do zdaj to ni bilo mogoče, ker nismo poznali genoma pajkov. Ugotavljanje genoma je namreč zelo zapleteno. Podobno je sestavljanju sestavljanke iz več milijonov delov, pri čemer sploh ne vemo, kako bi se naj ti deli prilegali.
Naslednja naloga znanstvenikov je razvozlati genom Darwinovega drevesnega pajka. Znan je po največjih mrežah, ki jih kot most splete čez jezera in reke.
Slovarček
Genom je celotna zbirka genov v organizmu ali celici.
Za razmislek
- Ali morda veš, za kaj vse bi lahko inženirji uporabili pajčjo svilo?
- Si si že kdaj natančno ogledal pajčjo mrežo? Kaj si ugotovil?
- Ali morda poznaš še kakšen drugi organizem, katerega genom smo že razvozlali?