UršaV nacionalnem parku Yellowstone v ZDA je denimo prisotna vrsta virusa, ki rastlinam omogoča preživetje ob termalnih vrelcih, in to pri zelo visokih temperaturah – okoli 50 °C.
Vendar zgodba sploh ni tako preprosta. Gliva s pomočjo virusa, ki je na njej, namreč pomaga rastlini, da preživi visoke temperature.
Raziskovalka Marilyn Roossinck je preverila, ali bi takšne razmere lahko preživel tudi navaden paradižnik. Okužila ga je z glivami, ki so vsebovale viruse, in bila s svojim poskusom uspešna. Rastlina je preživela temperaturo do 60 °C.
»Brez dvoma so virusi najbolj kul stvar, ki sem jo kadarkoli spoznala,« je navdušena raziskovalka. »S tako majhnim genskim materialom imajo lahko resnično izjemen vpliv.«
Virusi pa niso le pomočniki rastlin, ampak tudi živali. Druga vrsta virusa je poseben odnos denimo vzpostavila z listnimi ušmi.
Ko virus okuži listno uš, se ji zmanjša telo in zrastejo ji krila.
Če je število listnih uši na neki rastlini dovolj majhno, se virus ne bo širil, saj med ušmi ne bo prihajalo do prepogostih stikov. Če pa se bo število uši povečalo, se bo med ušmi virus hitreje prenašal in jim tako omogočil, da odletijo in poiščejo novi dom.
Svoje viruse imajo tudi bakterije. Imenujejo se bakteriofagi in pomagajo pri uravnavanju števila bakterij v črevesju.
Pri miškah so celo dokazali, da jim določen tip virusov pomaga krepiti imunski sistem.
Sledi so virusi pustili tudi v našem genomu. Iz njih izhaja med 5 in 8 odstotkov naših genov.
Virusi so torej še marsikaj, ne le povzročitelji bolezni.
Slovarček
Genom je celotni nabor genov, ki jih nosi ena celica.
Za razmislek
- Kakšna je razlika med bakterijo in virusom?
- Poznaš še kakšen virus, ki okuži ljudi?
- Se bojiš virusov?
Dora
