Časoris
Poginuli tardigradi v jezeru na Antarktiki. Vir: Adobe Stock
Tardigrad. Vir: Adobe Stock

Skrivnostne živali v jezeru globoko pod ledom

Na Antarktiki nedaleč od južnega tečaja leži jezero Mercer. Veliko je kot Ljubljana in pokrito z več kot en kilometer debelo ledeno ploščo.

Jezero Mercer na Antarktiki. Vir: Alexrk2/Wikimedia Commons/CC BY-SA 3.0
Jezero Mercer na Antarktiki. Vir: Alexrk2/Wikimedia Commons/CC BY-SA 3.0

Jezero kljub mrazu ne zamrzne. Pritisk ledu nad njim je namreč tako velik, da ostane voda tekoča tudi pri temperaturah pod ničlo.

Znanstveniki so decembra skozi ledeni pokrov z vročo vodo izvrtali ozko luknjo in na dnu jezera nabrali vzorce sivorjave usedline.

Poginuli tardigradi v jezeru na Antarktiki. Vir: Salsa
Vir: Salsa

V njem so našli kremenaste alge, ki so tam živele pred milijoni let. Najdba jih ni presenetila, saj je bilo takrat toplo in je Antarktiko pokrival ocean.

Toda v blatu so opazili nekaj nepričakovanega: dva oklepa rakcev, tardigrad, in dele kopenske rastline ali glive.

Ti ostanki so mnogo mlajši od prastarih lupinic alg.

Biologi in geologi si zdaj razbijajo glavo, kako so se živa bitja znašla v tem jezeru, ki je že tisočletja popolnoma odrezano od preostalega sveta.

Zaenkrat ponujajo dve razlagi: ali so jih pred 10 ali 120 tisoč leti v jezero prinesle reke in ledeniki z bližnjega Transantarktičnega gorovja ali pa je pred 10 tisoč leti vanj vdrlo morje z živalmi.

Zaradi toplega podnebja se je namreč ledena plošča takrat za kratek čas stanjšala. Morska voda bi lahko skozi razpoke pritekla do jezera.

Znanstveniki bodo uganko rešili, ko bodo v laboratoriju določili starost živali, in jih uvrstili med sladkovodne oziroma morske vrste.

Morda bodo lahko še ugotovili, ali so te živali v tistih globinah celo živele.

Biolog Byron Adams pa je prepričan, da bi lahko bilo v blatu še kaj: »Če bi lahko preučil več blata, bi mogoče našel celo kaj živega.«

Slovarček

Tardigradi ali počasniki so pol milimetra velike živali, ki živijo povsod: v tropskih pragozdovih pa vse do Antarktike. Preživijo lahko hude razmere, kot so vroči vrelci, močno sevanje in pomanjkanje kisika in vode.

Kremenaste alge so enocelične alge, ki živijo v lupinicah iz kremena. Živele so že pred več 200 milijoni let; to je približno takrat kot prvi dinozavri.

Za razmislek

  1. Naštej še nekaj značilnosti kremenastih alg.
  2. Zakaj je ta raziskava pomembna?
  3. Zakaj pravimo, da je Antarktika polarna puščava?

Katja

Žerjavič je znanstvenica, ki želi otrokom približati svet znanosti.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.