Časoris
Ameriška astronavta sta na površje Lune zapičila ameriško zastavo. Vir: Nasa
Ameriška astronavta sta na površje Lune zapičila ameriško zastavo. Vir: Nasa

Prvi človek na Luni spremenil svet

»Majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.«

To so znamenite besede, ki jih je pred 50 leti izrekel ameriški astronavt Neil Armstrong in se za vedno zapisal v zgodovino človeštva.

Skupaj z Buzzom Aldrinom in Michaelom Collinsom je 16. julija 1969 v misiji Apollo 11 na raketi Saturn 5 poletel v vesolje.

Štiri dni kasneje sta Armstrong in Aldrin kot prva na svetu pristala na površju Lune.

Na Luni sta bila dve uri in pol, nabrala sta vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in v njeno površje zapičila ameriško zastavo.

Ekipa astronavtov Apolla 11: Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin. Vir: NASA

Odprava Apolla 11 se je na Zemljo vrnila 24. julija. Tedaj so se trije astronavti prvič predstavili javnosti. Sprejeli so jih kot narodne junake.

ZDA in Sovjetska zveza sta tedaj tekmovali, katera bo v osvajanju vesolja prva.

Čeprav je bil pristanek na Luni za Američane velika zmaga, je ta dogodek tudi za vedno spremenil družbo. To je bil uspeh za človeštvo, ne le za Američane.

Številne mlade je prav ta dosežek navdušil za znanost in raziskovanje vesolja.

Slovarček

Sovjetska zveza je bila zveza okoli 15 socialističnih republik med letoma 1922 in 1991.

Za razmislek

  1. Ali kdaj opazuješ nebo in pojave na njem?
  2. Kaj se ti zdi v vesolju najbolj zanimivo?
  3. Kako misliš, da poteka delo astronavta?

Katarina

Bulatović rada piše in razmišlja. Opazuje svet in ga poskuša razumeti. V dobrem in slabem.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.