Časoris
Progaste manguste zrastejo v dolžino 30–45 cm, tehtajo pa do 2,5 kg. Foto: Bernard Dupont/Wikimedia Commons/CC BY-SA 2.0/
Progaste manguste zrastejo v dolžino 30–45 cm, tehtajo pa do 2,5 kg. Foto: Bernard Dupont/Wikimedia Commons/CC BY-SA 2.0/

Progaste manguste razvozlale skrivnost pravičnejše družbe

Verjetno iz lastnih izkušenj veš, da ljudje najprej poskrbimo zase in za svoje bližnje, preden pomagamo drugim.

Tako je tudi v naravi. Matere običajno poskrbijo, da imajo njihovi mladiči dovolj hrane in da so na varnem, šele potem pomagajo drugim, če njeno pomoč potrebujejo.

Raziskovalce je zato močno presenetilo, da pri nekaterih živalih obstaja pravičnejši način skrbi za mladiče.

Podali so se v Ugando, kjer so spremljali vedenje progastih mangust oziroma mungov.

Progaste manguste so majhne, mačkam sorodne živali, ki živijo v kolonijah.

Najdemo jih v savanah, gozdovih in travnikih Južne Afrike, prehranjujejo pa se pretežno z žuželkami in ptiči.

V njihovih kolonijah se je razvila izjemno pravična družba, saj je za vse mladiče poskrbljeno enako dobro. Matere namreč skotijo mladiče na isto noč na isti lokaciji in potem sploh ne vedo, kateri mladiči so njihovi.

»Prav ta nevednost vodi v pravičnejšo razporeditev hrane ter drugih virov in v pravičnejšo družbo,« pravi dr. Harry Marshall, član angleške raziskovalne skupine.

Preučevali so sedem različnih skupin progastih mangust. Polovici brejih samic so vsak dan dodali 50 gramov kuhanih jajc, drugi polovici pa ne.

Spremembe v prehranjevanju so pripeljale do zelo velikih razlik v velikosti in teži skotenih mladičev. Mladiči mater, ki dodatka hrane niso dobile, so bili namreč veliko manjši.

Niso agresivne živali, redko se prepirajo za prehrano. Vir: Pixabay
Niso agresivne živali, redko se prepirajo za hrano. Vir: Pixabay

Po skotitvi so matere, ki so dobivale dodatno hrano, bolj skrbele za mladiče mater, ki dodatne hrane niso dobivale.

»Takšna oblika razporeditve virov je uravnala prej prisotne razlike v velikosti. Tako je izboljšala možnosti, da bodo tudi manjši mladiči lahko dočakali odraslost,« meni dr. Michael Cant, profesor evolucijske biologije.

Za razmislek

  1. Se ti zdi takšna družba pravičnejša?
  2. Imaš še kakšno idejo, kako narediti družbo pravičnejšo?
  3. Poznaš še kakšno žival, sorodno mačkam?

Dora

Adamič je magistra molekularne biologije, ki rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.