UršaSe tudi ti, tako kot miš, hitro prestrašiš?
Raziskovalci so odkrili, da je strah pri miškah povezan z mikroorganizmi, ki naseljujejo njihova prebavila.
Naše debelo črevo je življenjsko okolje za številne zelo različne mikroorganizme. Ti nam pomagajo pri prebavi hrane, ki se v želodcu ne razgradi. V zadnjem času pa vedno več raziskav kaže, da pomembno vplivajo tudi na delovanje naših možganov.
Najnovejša raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature, je pokazala, da bakterije v črevesju miši vplivajo tudi na njeno doživljanje strahu.
Miši se, tako kot ostale živali, s svojim vedenjem prilagajajo spremembam v okolju. Spreminja se tudi njihov odziv na močno svetlobo ali zvok v okolju. Prvič in drugič jih novi zvok prestraši, nato pa se nanj navadijo in se ga ne bojijo več.
Pri delu z miškami iz laboratorija so raziskovalci prišli do nenavadnega odkritja. Miške brez mikroorganizmov v prebavilih se na nove zvoke niso mogle navaditi. Naučenega strahu niso mogle pozabiti in so se ob istem zvoku vedno znova prestrašile na enak način kot prvič.
S preprostim poskusom so tako pokazali, da pri miškah obstaja neposredna povezava med naučenim vedenjem in mikroorganizmi v njihovem prebavilu.
Mikroorganizmi v črevesju so pomembni tudi pri ljudeh. Številne raziskave v preteklosti so že pokazale, da obstaja povezava med črevesno mikrobioto in debelostjo ali doživljanjem tesnobe pri posameznikih.
Slovarček
Črevesna mikrobiota so vsi mikroorganizmi, ki živijo v debelem črevesu. To so večinoma bakterije, virusi, glive in redke amebe. Pri človeku obsega približno tretjino mase izločenega blata.
Za razmislek
- Kakšen odnos prevladuje med črevesno mikrobioto in našim telesom?
- Od kod pridejo mikroorganizmi v naše debelo črevo?
- Kaj narediš, ko se prestrašiš?
