Leto 2016 je prestopno leto. To pomeni, da nima 365 dni, ampak enega več.
Za to je kriv mesec februar, ki ima letos 29 dni in ne 28. Poglejmo, zakaj.
Začelo se je pred 2000 leti. Takrat je rimskemu imperiju vladal Julij Cezar. Po njem se imenuje julijanski koledar, ki ga uporabljajo pravoslavci.
Astronomi so že takrat vedeli, da astronomsko leto ni dolgo natančno 365 dni, temveč 365 in še skoraj 6 ur. To pomeni, da se jih v štirih letih nabere za en dodaten dan. Zato so februarju vzeli 30. dan. 3 leta je februar tako imel le 29 dni, v prestopnem letu pa jih je imel 30.
Zakaj pa ima februar zdaj 28 dni? To je določil cesar Gaj Avgust Oktavijan. Mesec julij je bil poimenovan v čast Juliju Cezarju. Tudi Gaj Avgust Oktavijan je želel svoj mesec in je po sebi poimenoval mesec avgust. Ker pa ni želel, da ima njegov mesec le 30 dni, julij pa 31, je svojemu mesecu dodal en dan, tega pa vzel februarju.
Tako ima februar tri leta 28 dni, eno leto, ki ga imenujemo prestopno, pa jih ima 29. Danes je 29. februar.
Za konec pa še pravilo za določanje prestopnih let :
- Leto je prestopno, če je deljivo s 4, razen …
- … v primeru, da je leto deljivo s 100, leto ni prestopno, razen …
- … v primeru, da je leto deljivo s 400, leto je
Zaradi prestopnih let se koledarsko leto ujema z letnimi časi.
Si predstavljate, da bi se rodili 29. februarja? Potem bi imeli rojstni dan samo vsake štiri leta.
Slovarček
Astronomsko leto je čas, v katerem Zemlja obkroži Sonce.
Za razmislek
- Kdo je astronom?
- Katero bo naslednje prestopno leto?
- Katere vrste koledarjev še poznamo?