Časoris
Delfin, ki je raziskovalcem razkril, da vrsta velika pliskavka plava dlje, kot so mislili. Vir: Morigenos
Delfin, ki je raziskovalcem razkril, da vrsta velika pliskavka plava dlje, kot so mislili. Vir: Morigenos

Prešeren, delfin, ki je presenetil znanstvenike

Prešeren je delfin rekorder.

Je nosilec kar dveh rekordov. Oba sta dokaz, da delfini vrste velika pliskavka preplavajo daljše razdalje, kot so doslej mislili znanstveniki.

Tega delfina so raziskovalci v Tržaškem zalivu prvič opazili pred dvema letoma. Ker je bil ravno Prešernov dan, so ga poimenovali po največjem slovenskem pesniku. 

Na enem od znanstvenih srečanj je Tilen Genov, raziskovalec morskih sesalcev in predsednik društva Morigenost, postal pozoren na posnetke iz Italije.

Na fotografijah je prepoznal znano plavut.

Prešeren je na eni od poti preplaval najmanj 2053 kilometrov. Vir: Morigenos
Prešeren je na eni od poti preplaval najmanj 2053 kilometrov. Vir: Morigenos

Primerjava fotografij obeh raziskovalnih skupin je potrdila, da so nedvomno opazovali istega delfina: enkrat v Italiji, drugič v Sloveniji. 

S Prešernom so morski biologi prvič zabeležili, da je delfin vrste velika pliskavka preplaval pot, enako poti od Ljubljane do Pariza. To je dobrih tisoč kilometrov.

In presenetil je še enkrat. 

Šest mesecev po tem, ko so Prešerna nazadnje opazili pri Piranu, so ga videli v Ligurskem morju v Italiji.

Preplaval je še daljšo pot, kar 2053 kilometrov. V športnem žargonu bi rekli, da je postavil nov osebni rekord. 

To je prvi primer tako dolgega premika pri tej vrsti delfinov v tako kratkem času.

Tilen Genov, Morigenos

Na tej poti je Prešeren najprej priplaval v Tržaški zaliv iz Tirenskega morja. Potem je odplaval nazaj mimo Tirenskega morja vse do Ligurskega morja.

Najdaljša zabeležena pot delfina vrste velika pliskovka. Vir: Tilen Genov/Mammalian Biology/CC BY 4.0
Najdaljša zabeležena pot delfina vrste velika pliskovka. Vir: Tilen Genov/Mammalian Biology/CC BY 4.0

Znanstveniki ne vedo, zakaj se Prešeren podaja na tako dolge poti. 

Zato ostajajo pri ugibanjih na podlagi znanja o drugih vrstah kitov in delfinov.

»Morda je iskal boljše življenjske razmere, morda nove partnerje.«

Gotovo je, da je ta delfin povezal raziskovalce. Odkritje so objavili v znanstveni reviji Mammalian Biology.

Za razmislek

  1. Kako dolgo živijo delfini?
  2. Koliko vrst delfinov poznamo?
  3. Kako hitro lahko delfini vrste velika pliskavka plavajo?
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Saša

Petejan je novinarka, ki jo zanimajo vaše zgodbe. Rada sodeluje in verjame, da skupaj vemo in zmoremo več. Uživa med ljudmi in v naravi, ki jo še prav posebej spoštuje.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.