Nekatere dvoživke so zimo preživele v gozdu, v luknjah v zemlji in pod koreninami, druge v blatu na dnu voda, tretje so se odpravile v jame.
Najbolj znane dvoživke so žabe. Toplejše vreme jih je prebudilo iz zimskega spanca in sedaj se morajo preseliti k vodi.
V tako imenovanih mrestiščih bodo odložile jajca, iz katerih se bodo razvile ličinke, ki dihajo s škrgami.
Prve s selitvijo začnejo rjave žabe, sledijo jim navadne krastače. Proti vodi se odpravijo tudi pupki, zelene žabe in rege.
Ob mraku prilezejo iz prezimovališč in skakljajo čez cesto. Da jih ob prečkanju ceste ne bi povozili avtomobili, poskrbijo prostovoljci in društvo Žverca. Z akcijo Pomagajmo žabicam jih rešijo tudi do 15 tisoč.
Te dni jih lahko srečate, ko vsak večer med 18. in 20. uro nosijo dvoživke z ene strani ceste na drugo. Potrebujejo dovolj globoko vedro, odsevni jopič in dobro svetilko. V deževnem vremenu morajo obleči še škornje in dežni plašč.
Prav ob dežju dvoživke najbolj potrebujejo našo pomoč, saj jih takrat še posebej veliko prikuka na plan.
Za varstvo dvoživk se zavzemajo tudi v Herpetološkem društvu. Med drugim postavljajo zaščitne ograje, posebne podhode in opozorilne table ob cestah za informiranje voznikov.
Črnih točk, kjer v času selitve žabice množično umirajo, je v Sloveniji več tisoč.
Na »žabjem zemljevidu« lahko preverite, kje žabice potrebujejo vašo pomoč. Gotovo vam bodo hvaležne.
Slovarček
Dvoživke so živali, ki živijo na kopnem in v vodi. Veljajo za eno najbolj ogroženih skupin vretenčarjev.
Vretenčar je žival, ki ima (vretenčasto) hrbtenico.
Za razmislek
- Zakaj je pomembno, da pomagamo dvoživkam?
- Si že rešil kakšno žabico?
- Poznaš še kakšno dvoživko?