Plesali sta druga okoli druge, vrteli sta se vse hitreje.
Masa prve je bila 36-krat večja od mase Sonca, masa druge 29-krat. Tik preden sta se črni luknji zlili v eno, sta se še zadnjič zasukali v divjem plesu.
V manj kot sekundi se je rodila nova črna luknja. Njena masa je bila 62-krat večja od Sončeve. Kako to? Masa v vrednosti treh Sonc se je prelevila v energijo in v obliki gravitacijskih valov začela potovati po vesolju.
Do zlitja črnih lukenj je prišlo pred 1,3 milijardami let, gravitacijske valove je sloviti fizik Albert Einstein napovedal pred stotimi leti. Toda enega najsilovitejših dogodkov v vesolju in z njim gravitacijske valove so občutljive naprave observatorija LIGO zaznale šele pred nekaj meseci, znanstveniki pa so ga potrdili pred nekaj dnevi.
Kaj se je zghodilo?
Einstein je v svoji splošni teoriji relativnosti ugotovil, da lahko masa in energija ukrivita prostor-čas. Svetlobni žarek v takem prostoru-času ne potuje več po ravni črti, ampak se ukrivi.
Kako si to najlažje predstavljamo? Če na ponjavo ali vzmetnico položimo utež, se njena površina ukrivi, pravi Sašo Dolenc na portalu Kvarkadabra. Drugi predmeti se zato po njej zakotalijo. Če pa na ponjavo položimo dva težka predmeta, lahko začne valovati, kot vzvalovi vodna gladina, ko vanjo vržemo kamen. To si lahko predstavljamo kot širjenje gravitacijskih valov.
Znanstveniki so do sedaj lahko opazovali ukrivljeni prostor-čas le, ko je bil povsem miren, zdaj, ko so zaznali gravitacijske valove po zlitju dveh črnih lukenj pa tudi, ko je ta vzvalovil.
Slovarček
Observatorij je ustanova za opazovanje in raziskovanje naravnih pojavov.
Za razmislek
- Kako je Albert Einstein že pred stoletjem odkril gravitacijske valove, če so jih zaznali šele zdaj?
- Kako se počuti znanstvenik, ki ne more dokazati svoje teorije?
- Na kaj se bodo znanstveniki osredotočili v prihodnje?