Ponekod že dolgo vedo, da so plastične vrečke škodljive za okolje. V številnih državah zato njihovo uporabo zaračunavajo.
V Veliki Britaniji morajo kupci od oktobra za vsako plastično vrečko odšteti pet penijev. Mnogi so se zato že odločili, da bodo namesto plastičnih vrečk uporabljali košare ali vrečke iz naravnih materialov, denimo jute. To je dobro, ker tako čuvajo okolje in pomagajo preživeti njihovim izdelovalcem.
Z uporabo trajne vrečke lahko nadomestimo več sto plastičnih vrečk in življenje rešimo marsikateri ptici, želvi ali delfinu.
V Sloveniji moramo večje vrečke plačati, male pa še vedno dobimo zastonj, čeprav jih v nekaterih trgovinah ne ponujajo več. Na leto jih porabimo okoli 150. V rokah jih imamo pol ure, nato jih vržemo v smeti.
Ker vseh ne vržemo v ustrezni koš, mnoge končajo v oceanih. Tam danes plava toliko plastičnih smeti, da bi lahko z njimi napolnili več sto letal.
Ko se je pri šestnajstih letih začel potapljati, je Nizozemec Boyan Slat v morju videl več vrečk kot rib. Že v srednji šoli je zato začel razmišljati, kako bi očistil oceane. Sčasoma se je domislil, da bi smeti s posebnimi plavajočimi pregradami zbral na enem mestu, nato pa dvignil iz morja.
Tako bi počistil več kot sedemdeset tisoč ton odpadkov v tihomorskem smetiščnem vrtincu, ki velja za eno največjih smetišč sveta.
Evropski parlament je že predlagal postopno zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk in prepoved njihovega brezplačnega razdeljevanja. To še ne bo rešilo problema, saj je še marsikatera druga embalaža iz plastike.
Slovarček
Embalaža se uporablja za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov.
Za razmislek
- S čim lahko nadomestiš plastične vrečke?
- V kakšni embalaži so bili izdelki včasih?
- Kako vesten si pri ločevanju odpadkov?