V nedavno objavljeni raziskavi so pokazali, da je pri opicah marmozetkah velikost bele lise na njihovem čelu povezana s pogostostjo oglašanja njihovih staršev. Če so v mladosti pogosto slišale klice svojih staršev, je bila lisa na čelu večja.
Znanstveniki že dolgo opazujejo, kako se udomačene živali tudi po videzu razlikujejo od svojih divjih sorodnikov. Zdaj so prvič jasno povezali vpliv staršev na razvoj živali. In ta vpliv ne vodi le v različna vedenja, ampak tudi v drugačen videz.
Psi recimo imajo bolj prikupen obraz od volkov. Koze razvijejo manjše rogove in bolj prijateljsko vedenje, če odraščajo v živalskem vrtu. Udomačitev vpliva tudi na velikost možganov, krajše gobčke in smrčke, razvoj kodrastega repa, bolj svetlo dlako, povešena ušesa in druge vidne znake.

Pri ljudeh in ljudem sorodnih opicah bonobih naj bi prišlo do samoudomačitve. Skozi generacije so si ljudje izbirali bolj prijazne partnerje, ki so bili pripravljeni pomagati in niso bili nasilni. Tako se je skozi čas vrsta samoudomačila in razvila načine sobivanja v skupnosti.
»To področje raziskovanja je res razburljivo, vendar do zdaj še nismo imeli tako jasne povezave med prijaznim vedenjem in vidnimi posledicami udomačitve,« je rezultate raziskave komentiral njen avtor Asif Ghazanfar.

Pri marmozetkah lahko hkrati opazujemo oboje, izrazito sodelovanje znotraj skupnosti in velikost bele lise na čelu, ki je pogosta vidna lastnost udomačenih živali.
»Če spremenimo hitrost učenja oglašanja marmozetk, hkrati spremenimo tudi njihovo obarvanost čela,« zaključi Asif Ghazanfar.
Vpliv udomačenosti na oglašanje živali so že zabeležili pri drugih vrstah. Ob prisotnosti človeka so se začele drugače oglašati lisice, bolj zapletene melodije pa so začeli prepevati tudi ščinkavci.
Za razmislek
- V čem se razlikujeta divja in udomačena žival?
- Zakaj smo ljudje udomačili nekatere živali?
- Kako veš, da smo tudi ljudje živali?