Okolje nam bo morda pomagala očistiti bakterija

V zadnjih 50 letih smo proizvedli devet milijard ton plastike.

Če bi jo enakomerno porazdelili, bi z njo do gležnjev visoko prekrili Argentino. Za boljšo predstavo: po celotni površini Slovenije bi nakopičili kar 14-metrski kup plastike!

Večina plastike konča v morjih in oceanih. Ponovno je uporabimo zelo malo, po naravni poti pa se bo razgradila šele čez 400 let.

Poznamo več tipov plastike. Tisto iz polietilen tereftalata (PET) uporabljamo vsak dan, saj sestavlja naša oblačila in embalažo za hrano in pijačo.

V Evropi za ponovno uporabo predelamo 57 odstotkov plastenk iz te vrste plastike, iz katerih običajno naredimo preproge in oblačila. Tako zmanjšamo količino odpadkov in porabo nafte za izdelavo še več plastike.

Vendar pri njeni predelavi močno onesnažujemo zrak in porabljamo veliko električne energije.

Pred kratkim pa so znanstveniki ugotovili, da nam bo morda okolje pomagala obvarovati – narava.

V obratu za predelavo odpadkov na Japonskem so namreč našli bakterijo, ki se prehranjuje s PET.

Plastiko razgradi s pomočjo encima PETaza in tako dobi gradnike in energijo za rast. Pri tem ne nastajajo strupene snovi.

Ko so znanstveniki preučevali encim, so čisto po naključju povečali njegovo sposobnost razkrajanja plastike. Izboljšana različica mnogo hitreje predela PET kot naravni encim, zato bomo morda že kmalu znali zmanjšati količino plastičnih odpadkov brez onesnaževanja okolja.

To odkritje pa seveda ne pomeni, da lahko plastiko neomejeno uporabljamo. Še vedno je najbolje, da se izogibamo plastičnim izdelkom.

Slovarček

Encimi so beljakovine, ki uravnavajo kemične reakcije. V živih bitjih poteka večina reakcij s pomočjo encimov.

Za razmislek

1. Koliko plastike zavržeš v enem mesecu?
2. Kolikšen delež PET-plastenk predelamo pri nas?
3. Misliš, da je mogoče, da se ta bakterija naseli pri nas doma in nam poje plastične izdelke?