Časoris
V muzeju v Stockholmu so na ogled nagrajeni dosežki Nobelovih nagrajencev. Foto: Alexander Mahmoud/Nobel Media
V muzeju v Stockholmu so na ogled nagrajeni dosežki Nobelovih nagrajencev. Foto: Alexander Mahmoud/Nobel Media

Nobel klic presenečenja

V tem tednu so številni znanstveniki, umetniki, ekonomisti in mirovniki na trnih: bodo ali ne bodo dobili klic iz Švedske.

Tam namreč vsako leto v tem času podelijo prestižne Nobelove nagrade.

Znani so že dobitniki nagrade za medicino, fiziko in kemijo.

Nagrajenci za medicino. Ilustracija: Niklas Elmehed/Nobel Media
Nagrajenci za medicino. Ilustracija: Niklas Elmehed/Nobel Media

Nagrajenci za medicino William G. Kaelin Jr., Sir Peter J. Ratcliffe in Gregg L. Semenza so nagrado prejeli, ker so odkrili način, kako vsaka celica našega telesa svoje delovanje prilagaja koncentraciji kisika v okolju.

Nagrajenci za fiziko. Ilustracija: Niklas Elmehed/Nobel Media
Nagrajenci za fiziko. Ilustracija: Niklas Elmehed/Nobel Media

Nagrado za fiziko so si razdelili trije znanstveniki, ki raziskujejo vesolje.

Polovico nagrade je prejel James Peebles za prispevek k boljšemu razumevanju razvoja vesolja od velikega poka do danes.

Drugo polovico sta si razdelila znanstvenika iz Švice, Michel Mayor ter Didier Queloz, in sicer za odkritje prvega eksoplaneta, ki je po velikosti podoben Jupitru in kroži okoli Soncu podobne zvezde.

Nagrajenci za kemijo. Ilustracija: Niklas Elmehed/Nobel Media
Nagrajenci za kemijo. Ilustracija: Niklas Elmehed/Nobel Media

Na področju kemije pa si nagrado delijo John GoodenoughM. Stanley Whittingham in Akira Yoshino, ki so pomembno prispevali k razvoju litij-ionske baterije.

To so baterije, ki jih lahko polnimo. Razvijati so jih začeli že pred petdesetimi leti, danes pa so ene najbolj priljubljenih baterij za polnjenje. Nahajajo se tudi v mobilnih telefonih in prenosnih računalnikih.

Danes bodo razglasili Nobelovo nagrado za književnost, jutri za mir, v ponedeljek pa še tisto za izjemne dosežke na področju ekonomije.

Slovarček

Ion je električno nabiti delec, ki nastane, če se molekuli ali atomu doda ali odvzame vsaj en elektron.

Za razmislek

  1. Kakšno odkritje bi si po tvojem mnenju zaslužilo Nobelovo nagrado?
  2. Katera ženska znanstvenica je prejela kar dve Nobelovi nagradi?
  3. Po kom se imenujejo Nobelove nagrade?

Urša

Adamič je radovedna raziskovalka najmanjših in največjih zverinic, od celic do zvezd in še vse vmes. Na poti se ustavi tudi na kakšni predstavi ali razstavi in svet popravi.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.