Časoris
Najin in Fatu v rezervatu Ol Pejeta. Foto: Maja Prijatelj Videmšek
Najin in Fatu v rezervatu Ol Pejeta. Foto: Maja Prijatelj Videmšek

Najin in Fatu, zadnji severni beli nosoroginji na svetu

Za najhitrejše izumiranje vrst v zadnjih 60 milijonih let je kriv človek.

Med njimi so severni beli nosorogi.

Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek na predstavitvi knjige. Foto Drago Videmšek/Facebook MPV
Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek na predstavitvi knjige. Foto Drago Videmšek/Facebook MPV

Zgodbo o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah pripoveduje Maja Prijatelj Videmšek, ki ju je obiskala v Keniji.

Kje zdaj živita?

Najin in njen oskrbnik Zachary Mutai. Foto: Maja Prijatelj Videmšek
Najin z oskrbnikom Zacharyjem. Foto: Maja Prijatelj Videmšek

Najin in Fatu, 33-letna mama in 22-letna hči, živita v rezervatu Ol Pejeta v Keniji. Tja so ju preselili leta 2009 iz češkega živalskega vrta.

V njem sta se obe tudi rodili. 

Živita v veliki ogradi, obdani z visoko električno žico. Dan in noč ju varujejo oboroženi varuhi, sicer bi ju divji lovci ubili. 

Nosoroge ubijajo zaradi rogov. Na črnem trgu stane kilogram okoli 80.000 dolarjev. 

V azijski tradicionalni medicini veljajo za zdravilo za tako rekoč vse bolezni, vendar to ni znanstveno potrjeno.

Maja Prijatelj Videmšek

Kaj pomeni, da so severni beli nosorogi izumrli?

Najin in Fatu sta zadnji predstavnici vrste.

Zadnji samec je umrl leta 2018. Z njegovo smrtjo je vrsta funkcionalno izumrla, saj se ne more več razmnoževati po naravni poti. 

A tudi če bi bil še kakšen samec živ, Najin in Fatu ne bi mogli imeti mladičev zaradi zdravstvenih težav.

Pokopališče nosorogov, ki so umrli ali so jih ubili v Ol Pejeti. Foto: Maja Prijatelj Videmšek
Pokopališče nosorogov, ki so umrli ali so jih ubili v Ol Pejeti. Foto: Maja Prijatelj Videmšek

Lahko severne bele nosoroge še rešimo?

Znanstveniki poskušajo ustvariti mladiča z umetno oploditvijo.

Fatu odvzemajo jajčeca in jih v laboratoriju oplodijo s spermo umrlih samcev. Tako dobljene zarodke zamrznejo.

Ko bo trenutek pravi, jih bodo vstavili v nadomestne mame.

Rangerji (varuhi divjih živali) na večerni patrulji v Ol Pejeti. Foto: Maja Prijatelj Videmšek
Čuvaji divjih živali na večerni patrulji. Foto: Maja Prijatelj Videmšek

Druga, zahtevnejša pot je pridobitev zarodkov iz kožnih celic.

Tudi pri tej metodi so na zelo dobri poti.

Za razmislek

  1. Poznaš še kakšno ogroženo vrsto?
  2. Zakaj je izumiranje vrst problematično?
  3. Kje je Kenija?
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Dora

Adamič je diplomirana biotehnologinja, ki rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.