Se spomnite, kako smo lani napeto spremljali razvoj človeške ribice v Postojnski jami?
Biologom je z novim podvigom spet uspelo, da skrivnostno življenje človeške ribice malo bolje poznamo. Podvig je tako pomemben, da so novico o njem objavili v ugledni reviji Nature.
Do zdaj so človeško ribico lahko preučevali le takrat, ko so jo našli ali ujeli. To ni enostavno, ker po navadi živi v jamah in podzemnih vodah, ki so za človeka zelo težko dostopne.
Naši raziskovalci pa so ugotovili, da lahko o njej izvemo veliko novega, če s posebno metodo analiziramo vodo, v kateri je človeška ribica pred kratkim plavala.
To pomeni, da človeške ribice sploh ni treba več videti ali ujeti. Dovolj je, da zberemo vzorce vode iz izvirov, vodnjakov ali jam v kraškem svetu in jih analiziramo.
V vzorcu vode lahko s to metodo zaznamo DNK, ki jo v okolje izloči človeška ribica, ko se ji na primer lušči koža ali ko kaka. Ker ima vsaka vrsta nekoliko drugačno DNK, lahko s preiskavo DNK zelo natančno razlikujemo med seboj vsa živa bitja. Podobno metodo uporabljajo kriminalisti pri razkrivanju kriminalnih dejanj, ko preučujejo sledi DNK, ki jih je storilec pustil za seboj.
Da je metoda primerna za preučevanje človeške ribice, so raziskovalci potrdili z odkritjem do zdaj nepoznanih nahajališč človeške ribice v podzemnih vodah kraškega sveta.
Človeške ribice lahko živijo in se razmnožujejo samo v čisti vodi. Biologi opozarjajo, da bomo z varovanjem podzemnih voda pred onesnaženjem ohranili ne le človeško ribico in druge jamske živali, ampak tudi pomemben vir pitne vode.
Slovarček
DNK je je posebna molekula, v kateri so vse genetske informacije o živem organizmu. Molekula pa je delec snovi, ki ga sestavljajo atomi.
Za razmislek
- Kako raziskovalci preučujejo jamske živali?
- Ali veš, v katerih državah poleg Slovenije še živi človeška ribica?
- Še poznaš kakšno ogroženo žival ali rastlino v Sloveniji?