DoraOnesnaženje s plastiko je eden izmed najbolj perečih problemov današnjega časa.
Plastiko namreč uporabljamo povsod.
Pomisli: tudi ti prideš vsak dan v stik s plastiko, kajne?
Če ne drugega, ko si nadeneš lahko poletno majico iz poliestra.
In verjetno se je tudi to poletje kakšna nova majica znašla v tvoji omari?
Plastika se ne more razgraditi, lahko le razpade na manjše delce, ki jim pravimo mikroplastika.
Najdemo jo tudi v najbolj zakotnih kotičkih sveta – na Antarktiki, v jamah in celo na dnu oceanov.
Prav sintetična oblačila so eden izmed največjih virov mikroplastike.
Med pranjem se obrabljajo, ob tem pa se majhni plastični delci spirajo v kanalizacijo.
Ko pride mikroplastika v okolje, hitro vstopi predvsem v morske organizme. Prenaša se po prehranjevalni verigi.
Najvišje koncentracije najdemo v ribah, ki so na koncu prehranjevalne verige.
Za zdaj še ne vemo veliko o vplivih mikroplastike na zdravje. Vendar veliko raziskav nakazuje, da so lahko ti dolgoročni. Preučevanje dolgoročnih učinkov je veliko zahtevnejše, saj se pojavijo šele po nekajletni izpostavljenosti.
Plastika prej ali slej pride tudi v naša telesa.
Povprečen človek s hrano in vodo tedensko zaužije pet gramov plastičnih delcev. To je približno v velikosti bančne kartice.
Največ mikroplastike vdihnemo z zrakom.
Z obrabo različnih sintetičnih oblačil in drugih materialov se v zrak sproščajo mikroplastični delci, ki se lahko kopičijo v naših pljučih.
Trenutno še ne poznamo učinkovitih načinov odstranjevanja ali razkrajanja plastike.
Zato moramo ugotoviti, kako preprečiti, da bi mikroplastika zašla v okolje in naša telesa.
Najrazličnejša podjetja že razvijajo posebne filtre za pralne stroje in čistilce zraka, ki bi filtrirali mikroplastiko.
Slovarček
Med mikroplastiko uvrščamo plastične delce, manjše od pet milimetrov.
Za razmislek
- Kje najpogosteje uporabljaš plastiko?
- Kaj pomeni, da nekaj recikliramo?
- Se spomniš še kakšnega vira mikroplastike?
Sandra
