Mnogi, tudi petošolci z OŠ Brusnice, se sprašujejo, ali bi žuželke preživele padec iz 10. nadstropja in kaj jih naredi tako odporne.
Žuželke so izjemno raznolika skupina živali. Nekatere lezejo, druge skačejo ali letijo.

Velike so lahko zgolj nekaj milimetrov, kot denimo mravlje, ali pa celo 17 centimetrov, kolikor meri največji hrošč na svetu – sabljasti dolgorožec.
Skupno jim je, da je njihovo ogrodje zelo čvrsto, a vseeno elastično. Tako lahko ublaži padec in zavaruje notranje organe.
Njihovi organi so zgrajeni bistveno bolj robustno od organskih sistemov vretenčarjev, zato so manj občutljivi za sile pri padcu.
prof. dr. Rok Kostanjšek, Biotehniška fakulteta
Sicer pa osrednjo vlogo pri padcu žuželk igra fizika, natančneje zračni upor.
To je sila, ki deluje v nasprotni smeri kot gibanje predmeta. Pri padcu torej deluje navzgor in zmanjša hitrost padanja.
Zračni upor je večji pri večjih žuželkah, saj je odvisen od velikosti površine žuželke. Obenem pa so večje žuželke težje, kar pomeni, da bo hitrost njihovega padca večja.
Zračni upor ima tako pri manjših in lažjih žuželkah veliko vlogo. Njihova končna hitrost ob stiku s tlemi je bistveno manjša, kot bi bila pri večjih žuželkah, pravi Rok Kostanjšek.
»Sile ob padcu so zato tako majhne, da padce preživijo brez večjih posledic.«

Večje žuželke so težje, zato padajo z večjo hitrostjo.
Njihova površina pa vseeno ni toliko večja, da bi dovolj povečala zračni upor in posledično zmanjšala sile ob padcu.
To pomeni, da bi majhna in lažja mravlja ob padcu iz 10. nadstropja prav gotovo utrpela veliko manj poškodb kot gromozanski in težji sabljasti dolgorožec.
Za razmislek
- Se spomniš še kakšne gromozanske žuželke?
- Ali pajke uvrščamo med žuželke?
- Katera je najmanjša žuželka na svetu?
