UršaGotovo poznaš občutek, ko zaradi mraza, strahu ali užitka dobiš kurjo polt. Koža v trenutku postane posuta z drobnimi izboklinami in dlake se postavijo pokonci. Raziskovalci so ugotovili, da kurja polt vpliva tudi na rast dlak.
O izvoru kurje polti se je spraševal že Charles Darwin. Anekdota pravi, da je s plišasto kačo strašil živali v živalskem vrtu in opazoval, kako se jim naježi dlaka.
Za žival s kožuhom je naježena dlaka uporabna, saj s tem postane njen kožuh debelejši in jo zato manj zebe. Ob nevarnosti pa z naježeno dlako zgleda večja in zato lažje prestraši napadalca.
Kako se naježi dlaka? Adrenalin prek živca sproži krčenje drobne mišice, ki je pritrjena na korenino dlake. Ko se ta mišica skrči, se dlaka postavi pokonci in v koži nastane izboklinica, ki je značilna za kurjo polt.
Z elektronskim mikroskopom je pri zelo veliki povečavi videti, da živec, ki oživčuje mišico, ni povezan le z njo, ampak tudi z matičnimi celicami ob korenini dlake. Tam pa nastajajo nove celice, ki dlakam omogočajo rast.
Dlaka torej prek živca, ki sproži kurjo polt, prejme tudi informacijo za svoje obnavljanje.
»Ta reakcija nam pomaga razumeti odvisnost obnavljanja tkiva od zunanjih dražljajev, denimo temperature,« pomen raziskave pojasnjuje njena soavtorica Yulia Shwartz.
»Koža se na temperaturo odzove na dva načina: kurja polt je takojšen odziv, ki omogoči hitro in kratkotrajno rešitev. Če pa nizke temperature vztrajajo dlje časa, se sproži drugi mehanizem, ki omogoči obnovo in zgostitev kožuha.«
Slovarček
Adrenalin je hormon in živčni prenašalec, ki se v telesu sprošča ob nevarnosti. Zvišuje srčni utrip, širi žile in dihalne poti.
Za razmislek
- Kdaj ti dobiš kurjo polt?
- Zakaj misliš, da ima kurja polt takšno ime?
- Ali veš, zakaj se začneš tresti, če te zebe?
Mateja
