Tla v Italiji se še vedno rahlo tresejo

Sestavljanje stolpa iz kock je lahko zabavno.

Pri gradnji moramo biti natančni. Za njegovo stabilnost je pomembno tudi, da je površina, kjer gradimo, trdna in stabilna.

Če stolp postavljamo na mizi ali na tleh, se bo najverjetneje podrl le, če bomo to želeli sami.

Tudi če ga postavimo na sestavljanki z velikimi kosi, se najbrž ne bo zgodilo nič. A če posamezne kose sestavljanke močno potiskamo enega proti drugemu, lahko nemirna tla stolp zamajejo tako močno, da se podre.

Nekaj podobnega se dogaja pri rušilnih potresih.

Zemlja ni samo krogla s kopnim in morjem na površju. V njeni skorji se skrivajo tektonske plošče, ki so kot kosi sestavljanke: obenem se nenehno premikajo. Ko zadanejo drug ob drugega, pride do trka. Bolj kot je trčenje silovito, močnejši je potres.

Na Zemlji se vsak dan zgodi okrog tisoč šibkih potresov. Včasih pa pride tudi do močnejših, ki porušijo zgradbe. Močnemu potresu sledi več popotresnih sunkov.

Moč potresa označimo z magnitudo; lestvico, ki s številko oceni, kako močan je potres.

Največ močnih potresov se zgodi ob robovih tektonskih plošč. Eden je tudi v Italiji, ki so jo te dni še vedno stresali popotresni sunki, zato občutek tresenja tal dobro poznamo tudi v Sloveniji.

Z merjenjem potresov se ukvarjajo seizmologi. Potresov ne morejo napovedati, lahko pa svetujejo, kako naj ravnamo. Pomembno je, da ostanemo mirni in da poiščemo zatočišče pod masivno mizo, klopjo, med podboji vrat ali da se na hodniku stisnemo k notranjim stenam.

Slovarček

Seizmolog je strokovnjak, ki se ukvarja s proučevanjem potresov.

Popotresni sunek je potres po potresu.

Za razmislek

1. Si že kdaj čutil tresenje tal pod nogami?
2. Ali veš, kam se lahko v stanovanju umakneš v primeru potresa?
3. Kje se je zgodil najmočnejši potres, za katerega veš?