Ameriška astronavta Eugene Cernan in Jack Schmitt sta imela velikansko srečo.
Najprej sta bila izbrana v posadko vesoljske ladje Apolla 17, ki so jo poslali v vesolje 7. decembra 1972. Nato sta se po pristanku na Luni kar tri dni vozila po njeni površini z lunarnim vozilom. Nabrala sta 110 kilogramov vzorcev kamnov in jih prinesla na naš planet.
In velikansko srečo imamo mi, da si lahko enega od kamnov z Lune te dni ogledamo v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Tehta le 120 gramov, star pa je kar 3,75 milijarde let, torej je starejši od 99,99 odstotka kamnin na površju Zemlje.
V piramido vlit košček bazaltne kamnine so nam poslali na ogled iz slovite ameriške vesoljske agencije Nasa. Konec meseca se bo neprecenljivemu razstavnemu eksponatu pridružila še replika vesoljske obleke, ki jo je Neil Armstrong nosil med svojim zgodovinskim sprehodom po Luni 21. julija 1969.

»To je eden od najzanimivejših predmetov, ki so prispeli v Slovenijo, in zagotovo med najvrednejšimi, kar jih razstavljamo,« pojasnjuje Dominik Kobold, direktor Centra Noordung.
Herman Potočnik Noordung je bil pionir astronavtike. Pred več kot sto leti se je kot eden prvih na svetu ukvarjal s problemi vožnje v vesolju.
Med ameriškimi astronavtkami in astronavti so štirje slovenskega rodu: Sunita Williams, Ronald Šega, Jerry Linenger in Randy Bresnik.
Slovenski elektrotehnik Anton Mavretič pa je sodeloval pri izdelavi plazemskega spektrometra, naprave za merjenje Sončevega vetra, na vesoljskih sondah brez posadke Voyager 1 in 2.
Zdaj na izstrelitev v vesolje na evropski raketi Vega čakata prva slovenska satelita Trisat in Nemo HD. A zdi se, da sta bila rojena pod nesrečno zvezdo, saj je bila izstrelitev že večkrat prestavljena.

Slovarček
Replika je natančen posnetek originala.
Za razmislek
- Na krovu Apolla 17 je bilo tudi pet miši. Ali veš, zakaj?
- Ali veš, kakšno je delo astronavta?
- Ali veš, kakšen je občutek breztežnosti v vesolju?