DoraV zadnjih tednih, polnih neviht, smo izkusili pravo moč narave.
Kako sploh nastanejo?
Poleti Sonce močno segreje zemeljsko površje, kar pomeni, da se zrak nad tlemi segreje.
Segret zrak je redkejši od hladnejšega zraka v okolici in se začne dvigovati. Temu pravimo konvekcija.
Topel in vlažen zrak se lahko dvigne do deset kilometrov visoko.
Ko se zrak dviga, se ohlaja in vodna para v njem se začne pretvarjati v kapljice – tako nastanejo oblaki.
Če je temperatura dvigajočega se zraka še vedno višja od okolice, se zrak dvigne še višje.
V takšnem primeru nastajajo nevihtni oblaki kumulonimbusi, ki lahko izoblikujejo značilno obliko nakovala.
Kapljice v oblaku se z višino povečujejo. Višje, kjer je dovolj mrzlo, pa nastajajo ledeni kristalčki. Ko so dovolj veliki, začnejo padati proti tlom, in temu pravimo toča.
Na poletne nevihte vpliva mnogo dejavnikov, zato težko napovemo točno, kje, kdaj in kako močna bo.
Lahko pa smo pozorni na oblake, ki naznanjajo bližajočo se nevihto.
Vrečasti oblaki nastajajo ob močnih nevihtah in naznanjajo mešanje zraka. Navadno nakazujejo na konec nevihte in načeloma ne predstavljajo posebne nevarnosti.
Nevarnejši je poličasti oblak, ki se pojavi na sprednji strani nevihte – torej v smeri, kamor se premika.
Napoveduje močne padavine, hud veter in lahko tudi točo, zato je pomembno, da se umaknemo na varno, brž ko vidimo takšen oblak.
Poličasti oblak nastane, ko se v nevihti srečata (padajoč) hladen in (dvigajoč) topel ter vlažen zrak.
Jasnejša ko je njegova oblika, močnejšo nevihto lahko pričakujemo.
Po predelih Slovenije smo v zadnjem tednu prav tako videli lijakaste oblake, ki spominjajo na zametek tornada. Za pojav samega tornada se mora tak vrteči se lijakasti oblak spustiti do tal.
Za razmislek
- Opaziš kdaj takšne oblake?
- Kaj je tornado?
- Poznaš še kakšen tip oblakov?
Urša
Mateja
