Kako lahko rešimo problem plastičnih odpadkov?

Zaradi epidemije novega koronavirusa in vojne v Ukrajini se zdi, kot da okoljskih težav ni več. Pa ni tako.

Na to so opozorili tudi na 5. zasedanju skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA-5) v Nairobiju v Keniji.

Tam so razpravljali, kako doseči cilje trajnostnega razvoja in rešiti problem onesnaževanja s plastiko.

»Plastični odpadki ne izginejo. Morda se počutimo dobro, ko plastenko vržemo v koš za reciklažo, vendar se reciklira le manjši delež zavržene plastike. 76 odstotkov je pristane v naravi, preostanek pa zažgejo, ob čemer nastajajo toksični plini in ogljikov dioksid,« pravi Inger Andersen, direktor okoljevarstvenega programa Združenih narodov.

Če se v Združenih narodih ne bodo dogovorili za sporazum pri proizvodnji in uporabi plastike, se bo onesnaženje do leta 2050 povečalo do te mere, da bo posledice občutil ves svet, ugotavljajo avtorji poročila Svetovnega sklada za naravo (WWF).

Na sestanku so obravnavali dva predloga: enega so pripravili v Ruandi in Peruju in se osredotoča na celoten cikel pridelave in predelave plastike, drugega pa na Japonskem. Ta se osredotoča predvsem na ravnanje z odpadno plastiko.

Reševanja problemov s plastiko ne podpirajo le države; pridružili so se tudi voditelji multinacionalk, ki so odgovorne za večino pridelane plastike.

Večina strokovnjakov s področja varovanja okolja opozarja, da morajo v Združenih narodih nujno nameniti več pozornosti ruandsko-perujskemu predlogu.

Zakaj?

»Multinacionalke so se pridružile zaradi delničarjev in potrošnikov, ki si želijo sprememb,« pojasnjuje Inger Andersen.

Slovarček

Multinacionalka je veliko podjetje, ki posluje v več državah – denimo McDonalds ali Coca-Cola.

Za razmislek

1. Kako dolgo traja, da se plastika razgradi?
2. Se ti zdi, da si varčen pri uporabi plastike?
3. Kaj je mikroplastika?