To noč nam vreme ni prizanašalo. Ponekod po državi je spet poplavljalo.
Včasih poplave poskrbijo za kaj pozitivnega. Avgustovske so opustošile Slovenijo in na mnogih območjih spremenile okolje ter struge rek, naplavile so mnogo mulja, drevesnih vej – a tudi čoln!
Sredi septembra je prebivalce in prebivalke zaselka Hrastik presenetila najdba enajst metrov dolgega prazgodovinskega čolna deblaka.
Našel ga je Ljubomir Zečević, ki se sicer spozna na naravno in kulturno dediščino Prekmurja.
Gre za izjemno in redko najdbo. Preučila sta jo Branko Kerman, arheolog in direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota, in Andrej Magdič iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Narejen je iz hrastovega debla, iztesan z ročnim orodjem. Poplavne vode so ga prinesle iz usedlin v dnu današnje struge Mure.
Najverjetneje je lahko vozil od devet do štirinajst ljudi.
Krmni del in velikost čolna sta najbolj podobna plovilom, ki so jih uporabljali v pozni bronasti in železni dobi. Bili so pogosti, saj so se tedaj povečale potrebe po prevozu.
Najdba je tako redka in pomembna, da so se nemudoma lotili njenega reševanja in ohranitve.
Vzorce lesa in mahu so na analizo poslali v Miami v Združene države Amerike. Rezultate pričakujejo kmalu.
To pa ni edini deblak, ki smo ga našli pri nas.
V Narodnem muzeju Slovenije si lahko ogledamo devetmetrski deblak, ki so ga odkrili na Ljubljanskem barju.
Ta je prav tako narejen iz hrastovega debla. Uporabljali so ga na prehodu iz bronaste v železno dobo.
Zadnja novica
V ameriškem laboratoriju Beta Analytic v Miamiju so ugotovili, da je bil deblak v resnici najverjetneje izdelan v drugi polovici 16. stoletja, poroča STA. To pomeni, da ne izhaja iz prazgodovine. Predvidevajo, da je služil kot zunanji plovec plavajočega mlina. Takšne so med 14. in 16. stoletjem uporabljali na območju Panonske kotline in Ukrajine.
Za razmislek
- Kdaj je bila bronasta doba?
- S čim se ukvarja arheologija?
- Se spomniš še kakšne pomembne slovenske arheološke najdbe?