Časoris
Danes v zaprtem območju okoli elektrarne živi na stotine psov. Vir: Profimedia
Danes v zaprtem območju okoli elektrarne živi na stotine psov. Vir: Profimedia

Kako černobilski psi preživijo v neprijaznem okolju?

Danes mineva 37 let, odkar je Evropo zaznamovala huda jedrska nesreča v Černobilu.

Takrat je v enem izmed reaktorjev v jedrski elektrarni odjeknila eksplozija. Prišlo je do močnega radioaktivnega sevanja. Prebivalci okoliških mest so se morali izseliti.

Mnogi so za seboj pustili svoje domače živali – tudi pse.

Danes v okolici živi na stotine tako imenovanih černobilskih psov. To so potomci psov, ki so jih prebivalci pustili tam.

Prebivalci bližnjega mesta Pripjat so morali hitro oditi in so za seboj pustili tudi svoje domače živali. Vir: Profimedia
V Pripjatu so mnogi pustili svoje živali. Vir: Profimedia

Psi se zanašajo na hrano, ki jo prinašajo turisti in delavci. Zanje skrbijo tudi različne organizacije, denimo Clean Futures Fund, ki skrbi za cepljenje proti steklini.

Nekateri tamkajšnji predeli so zaradi sevanja še danes nevarni za ljudi.

Ameriški raziskovalci so se vprašali, kako so lahko tamkajšnji psi tako dolgo preživeli in v čem se razlikujejo od naših domačih psov.

Od teh živali se lahko veliko naučimo. To je izjemna priložnost, da vidimo, kaj se zgodi, ko generacije velikih sesalcev živijo v tako sovražnem okolju.

Elaine Ostrander, soavtorica raziskave

Analizirali so DNK 302 černobilskih psov, ki živijo na 2600 kvadratnih kilometrih okrog elektrarne.

Nekateri psi se razveselijo ljudi, še posebej, če imajo hrano. Vir: Profimedia
Vir: Profimedia

Opazili so, da se psi združujejo v družinske trope. V tem vedenju se ločijo od njihovega najbližjega sorodnika sivega volka.

Ta je namreč zelo teritorialen, zato so tudi tropi volkov med seboj zelo oddaljeni. Černobilski psi pa tvorijo trope, ki lahko sobivajo.

Med černobilskimi psi ni pasem. Pogosto je tudi parjenje v sorodstvu. Psi so se namreč med seboj nenadzorovano parili, zato so pasme izginile.

»Čeprav so divji, se pogosto razveselijo ljudi. Še posebej, če prinesemo hrano,« dodaja profesor Tim Mousseau, soavtor raziskave.

Z raziskavami bodo nadaljevali, saj želijo najti točno določene gene, ki so psom morda pomagali pri preživetju v tako neprijaznem okolju.

Za razmislek

  1. Kaj veš o černobilski nesreči?
  2. Kje je Černobil?
  3. Se spomniš še kakšne jedrske nesreče?
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Dora

Adamič je diplomirana biotehnologinja, ki rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.