DoraPrvi oktobrski ponedeljek je razglašen kot mednarodni dan habitata.
To je življenjsko okolje rastlin in živali.
Ljudje smo ga s svojim vplivom začeli spreminjati. Med drugim tudi tako, da smo vanj vnesli tuje vrste.
V Evropo je vsako leto prinesenih na stotine tujerodnih organizmov. Večina jih v novem okolju ne preživi, saj se mu ne morejo prilagoditi ali se niso zmožni razmnoževati.
Druge vrste pa lahko postanejo invazivne. To so lahko rastline, živali ali celo glive in bakterije.
Invazivne vrste v novem okolju bodisi nimajo plenilcev bodisi so uspešnejše v tekmovanju za obstanek z drugimi domačimi vrstami.
Eden izmed takšnih primerov je japonski dresnik, ki v Sloveniji že več desetletij povzroča težave.
V Evropo so ga leta 1823 prinesli Nizozemci, saj so ga želeli vzgojiti kot okrasno rastlino na vrtovih in v parkih.
Kmalu se je začel nenadzorovano širiti ter začel izpodrinjati domače vrste.
V svoji domači državi – na Japonskem – je namreč moral za preživetje tekmovati z rastlinskimi vrstami, ki jih v Evropi nimamo.
Njegovo odstranjevanje je izjemno zahtevno, saj lahko na novo zraste že iz majhnih ostankov korenin.
To pomeni, da ga moramo izpuliti in tudi posušiti, saj se lahko hitro zakorenini.
Pri nas je posebej ob rekah pogosta še strupena oljna bučka. Njena semena se lahko širijo s poplavami.
Med invazivne vrste sodijo tudi živali. Okrasno gizdavko, ki je vrsta sladkovodne želve, so ljudje k nam pripeljali kot domačega ljubljenčka.
Največji vpliv ima na domorodno vrsto močvirsko sklednico, saj jo zaradi agresivnejše narave izpodrinja.
Takšnih primerov je še mnogo. Na svetu je vsaj 3500 invazivnih tujerodnih vrst, ki ogrožajo raznovrstnost domačega ekosistema.
Za razmislek
- Poznaš še kakšno invazivno rastlino?
- Kje najpogosteje najdeš japonski dresnik?
- Kaj je tujerodna vrsta?
Časoris
Urša
Sandra
