Iz ledenikov v krpe: Izginjajo tudi slovenski beli klobuki gora

Ledeniki izginjajo hitreje, kot si misliš.

Za to je krivo segrevanje ozračja.

Visokogorje se spreminja. Ni več prevladujoče beline, ki bi odbijala del sončnega sevanja in blažila segrevanje. Več je plazov, živalske in rastlinske vrste se selijo vse višje.

Ena bolj nenavadnih posledic je, da se je zaradi umikanja ledenih grebenov pod goro Matterhorn spremenila tudi naravna meja med Italijo in Švico. 

Izgubila sta že toliko površine, da ju uvrščamo med ledeniške krpe oziroma male ledenike.

Triglavski je velik približno za dve odbojkarski igrišči, tisti pod Skuto pa ni večji od nogometne zelenice.

»Nekdaj poledenelo površje je nestabilno, hoja po njem ali prečenje pa precej neprijetno, pogosto tudi nevarno,« opisuje Miha Pavšek, raziskovalec z Inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

V zadnjih desetletjih so pod ledom odkrili marsikaj zanimivega.

Našli smo ostanke manjšega letala, »Kekčev« klobuk iz filca, plastično delavsko čelado, star fotoaparat iz leta 1918, sprehajalno palico, številne druge nenavadne predmete.

Miha Pavšek

Vse to je na ogled v planinskem muzeju.

Združeni narodi so letošnje leto razglasili za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, konec tedna pa je bil prvič njihov svetovni dan. 

Nastajali in talili so se vso zemeljsko zgodovino.

Nekateri znanstveniki so prepričani, da je bil pred več kot 650 milijoni let naš planet kot velika snežna kepa. Vsa voda je bila torej ujeta v led.

Današnji ledeniki so večinoma ostanek pleistocenske poledenitve oziroma istoimenske geološke dobe, ki se je začela pred približno 2,6 milijona leti in končala pred 12 tisoč leti.

Miha Pavšek

»Seveda ledeniki niso vztrajali celotno obdobje, saj je bilo vmes veliko prekinitev oziroma medledenih obdobij,« še razloži. 

Slovarček

Pleistocen je ledena doba.

Za razmislek 

1. Kakšne so še posledice taljenja ledu?
2. Kje najdemo večni led?
3. Zakaj se ledeniki tako hitro talijo?