V fosiliziranem iztrebku pume, starem približno 17 tisoč let, so paleontologi odkrili ostanke najstarejšega parazita do sedaj.
Glista, katere jajčeca so našli, je danes zelo pogosta pri mačkah, psih in lisicah.
Dolgo so mislili, da se je na divje živali razširila z domačih, vendar to odkritje kaže, da morda ni bilo tako. V času, ko je puma izločila svoj iztrebek z jajčecami gliste, na tistem območju namreč še ni bilo ljudi, torej tudi domačih živali ne.

Fosilizirani iztrebki se imenujejo korpoliti in ne smrdijo.
Na prvi pogled so zelo podobni kamnu. Za znanstvenike so pomembni, ker vsebujejo molekule DNK, ki so prava zakladnica informacij.

Iz njih lahko razberejo veliko različnih podatkov o življenju živali in ljudi v davni preteklosti.
Tako danes bolje razumemo, s čim se je prehranjeval tiranozaver ali kaj so imeli na jedilniku ljudje v mlajši kameni dobi v Turčiji.
Najstarejše zaporedje DNK so znanstveniki sicer izolirali iz konjske kosti, ki se je ohranila v permafrostu v zahodni Kanadi. Pripadala je vrsti divjih konj, ki so živeli pred 700 tisoč leti.
DNK prvih Skandinavcev, ki so skandinavski polotok naselili pred približno 10 tisoč leti, pa so našli kar v prazgodovinski različici žvečilnih gumijev iz brezovega lubja.
Slovar
Parazit ali zajedavec je živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma.
Fosilizacija je fizikalno-kemijski proces, pri katerem se odmrli organizem spremeni v fosil. Za to so potrebni posebni pogoji, v katerih je onemogočeno hitro razpadanje.
Permafrost so stalno zamrznjena tla, ki se zaradi nizkih temperatur nahajajo blizu severnega in južnega pola, prisoten pa je tudi v visokih gorovjih.
Za razmislek
- V kakšne namene še uporabljajo analizo zaporedja DNK?
- Kaj bo na Zemlji ostalo za nami?
- Kateri so najbolj dolgoživi materiali, ki jih uporabljamo danes?