DoraZ dojenčki in malčki se sporazumevamo drugače kot s starejšimi.
Govorimo v višjem tonu in v večjem tonskem obsegu. To pomeni, da hitro menjamo med višjimi in nižjimi toni in tako pritegnemo njihovo pozornost.
Pri tem uporabljamo pomanjševalnice ter tvorimo krajše stavke.
Znanstveniki takšnemu sporazumevanju pravijo otroku usmerjen govor ali pogovorno starševščina.
Poznajo jo nekateri primati – nam sorodne opice. Zabeležili so jo še pri velikih vrečastih netopirjih in pticah zebrastih ščinkavcih!
Ameriška raziskovalna skupina je poročala, da se tudi vrsta delfina, velika pliskavka, s svojimi mladiči pogovarja v njej.
V bližini Floride so preučevali devetnajst velikih pliskavk. Osredotočili so se na njihove značilne žvižge. Vsak delfin ima svoj značilen žvižg, tako kot imamo ljudje vsak svoj način govora.
Raziskovalci so na glave preučevanih delfinov namestili posebne mikrofone in jih spremljali tri desetletja.
Tako so ugotovili, kako njihovi žvižgi sploh zvenijo.
Presenetilo jih je, da je prav vsaka samica svoj žvižg spremenila, ko je komunicirala s svojimi mladiči.
Žvižg je bil višji in v večjem tonskem obsegu, tako kot pri ljudeh!
Hkrati žvižgi niso bili nič krajši, za razliko od človeške starševščine, ki obsega krajše stavke.
Razloga, zakaj uporabljamo starševščino, znanstveniki še niso razvozlali. Nekateri sklepajo, da takšen govor malčkom pomaga pri razvoju govora.
Velik tonski razpon in različnost pri govoru naj bi pomagala ohranjati otrokovo pozornost.
Prav tako ni jasno, zakaj jo uporabljajo delfini. Morda se tako tudi njihovi mladiči lažje naučijo oglašanja ali jim pomaga ugotoviti, kdaj se mama pogovarja z njim ali s kom drugim.
Slovarček
Primati so najbolj razviti sesalci.
Za razmislek
- Poznaš starševščino?
- Ali se starši s teboj pogovarjajo v njej?
- Se ti zdi, da se dojenčki nanjo pogosteje odzovejo kot na običajen govor?
Mateja
Urša
