Čmrlji so zelo marljivi in spretni opraševalci

Končno sta tu prava pomlad in toplejše vreme.

Z njim prihajajo mnoge žuželke, vključno z opraševalci.

Najbolj znana opraševalka je medonosna čebela. Vendar imajo pomembno vlogo tudi divji opraševalci. Mednje sodijo čmrlji.

Nekatere rastline lahko oprašujejo zgolj čmrlji – denimo paradižnik.

V nasprotju z medonosno čebelo oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru. Brez njih bi sadno drevje pogosto ostalo neoprašeno.

doc. dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo

»So tudi zelo hitri – v enakem času oprašijo do štirikrat toliko cvetov kot čebela,« dodaja Bevk.

Čmrlji živijo v skupnostih; podobno kot medonosna čebela. Njihove družine so veliko manjše in kratkotrajnejše. Nastanejo spomladi in do jeseni propadejo.

Večina vrst čmrljev gnezdi pod zemljo v opuščenih gnezdih majhnih sesalcev ali na površini tal v mahu in šopih trav.

Načeloma niso agresivni, a nas lahko pičijo, saj imajo želo. V nasprotju z medonosno čebelo pik preživijo.

V Sloveniji smo do zdaj našli 35 vrst čmrljev.

»Žal opažamo, da jih je vedno manj. Razlog so spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje,« dodaja Bevk.

V prvi vrsti je to pomanjkanje hrane in varnih mest za gnezdenje, ponekod tudi pesticidi in bolezni, pojasnjuje strokovnjak.

Prav tako nanje negativno vplivajo podnebne spremembe.

Nadaljnje upadanje števila čmrljev bi lahko negativno vplivalo na pridelavo hrane, saj jih medonosne čebele ne morejo nadomestiti.

Čmrlji verjetno niso nikjer izginili kot celotna skupina, vendar so morda nekatere vrste čmrljev na določenem območju izginile, druge pa na novo prišle.

Janko Božič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Ponekod čmrlje zaradi opraševanja uvažajo.

To lahko ogrozi lokalne čmrlje, obenem pa povzroči preglavice zaradi prenosa patogenov.

Slovarček

Patogen je mikroorganizem, ki povzroča bolezni.

Za razmislek

1. Zakaj je opraševanje pomembno?
2. Katera je avtohtona slovenska čebela?
3. Poznaš še kakšnega opraševalca?