SonjaBobri so znova med nami.
Še nedavno smo o njih brali v knjigah, kot sta Sajo in njena bobra ali Bober Bor. Zdaj jih lahko opazujemo tudi v živo.
Ampak najprej jih je treba uzreti. Zanesljiv znak, da se v bližini nahaja bober, so obglodana drevesa na brežini reke ali potoka.
Bobri so namreč vodarji, saj kopljejo kanale in gradijo jezove, drvarji in gozdarji, saj glodajo debla in spreminjajo okolje.
Pred davnimi časi so jih naši predniki iztrebili. Takrat so jih lovili zaradi kožuščka, iz katerega so delali klobuke.
Lovili pa jih niso samo zaradi goste dlake. Najdbe pri izkopavanju kolišč na Ljubljanskem barju kažejo, da je šlo bobrovo meso, še posebno sploščeni tolsti rep, v slast že koliščarjem. Bobrovino, zlasti izvleček bobrovih žlez, so pozneje uporabljali kot zdravilo in sestavino pri izdelavi parfumov.
Zavarovali so jih šele po drugi svetovni vojni.
Tedaj so bobri živeli samo še v Franciji, na Finskem, Češkem, v Nemčiji in Belorusiji. Od tam so jih sčasoma razširili po Evropi. Nemške bobre so naselili na Hrvaško konec dvajsetega stoletja, od tam pa so po Savi priplavali v Slovenijo in se razširili še na porečja Krke, Sotle, Drave, Mure.
Pravijo, da je le redkokatera žival tako vplivala na odkrivanje novih krajev, gospodarstvo in zgodovino kot bober. Zaradi tega, kdo bo lastnik njihovih lovišč, so izbruhnile celo vojne.
Za razmislek
- Ali veš še za kako žival, prilagojeno življenju v vodi, ki so jo lovili zaradi krzna?
- Ali poznaš še kakšno knjigo o bobrih?
- Po čem so znani koliščarji?
Mateja
Dora
Barbara
